Številna podjetja, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva, se še vedno spopadajo z izvajanjem sistemov sledljivosti, ki jasno dokazujejo, da njihovi izdelki niso proizvedeni iz krčenih pragozdnih območij. To povzroča zaskrbljenost glede praktične izvedljivosti, zlasti v kmetijskem sektorju, in odpira vprašanja o vplivu na mednarodno trgovino.
Özdemir je svoj poziv izrekel na mesečnem srečanju ministrov za kmetijstvo iz 27 držav EU. Ponovil je svojo prejšnjo primerjavo tega zakona o krčenju gozdov z (že razveljavljenim) zakonom SUR o pesticidih, ki je bil prav tako pomemben del Zelenega dogovora nizozemskega nekdanjega komisarja Fransa Timmermansa. Po mnenju Özdemirja (Zeleni) ti predlogi niso dovolj pragmatični.
Kmetijski komisar Janus Wojciechowski je že pred tem izjavil, da Bruselj želi vztrajati pri datumu uvedbe. Številne države EU pravijo, da še nepreverjeni in okrnjeni nadzori kažejo, da bo novi zakon povzročil veliko težav. V Evropskem parlamentu krščansko-demokratska skupina EPP zdaj prav tako poskuša doseči zamik predloga zakona, da bi ga lahko temeljito spremenili. Druge stranke v Strasbourgu (še) niso za to.
Okoljske organizacije so ostro reagirale na poziv Nemčije in drugih držav EU. Opozarjajo, da bi nadaljnje zamikanje lahko imelo uničujoče posledice za okolje, glede na nujnost boja proti svetovni krčitvi gozdov. Pozivajo Evropsko komisijo, naj se ne pusti vplivati s strani gospodarskih in političnih pritiskov ter da mora EU ohraniti vodilno vlogo v boju proti krčenju gozdov.
Čeprav Evropska komisija vztraja pri ključnem datumu uvedbe, potekajo za kulisami prizadevanja za možne rešitve. Ursula von der Leyen je izrazila pripravljenost, da sprejme pragmatične predloge, vendar ni dovolila, da bi bilo glavno ciljno – ustaviti krčenje gozdov – pozabljeno. Zadeva je na mizi predsednice komisije Von der Leyen, saj trenutni komisar za kmetijstvo Wojciechowski odstopa, njegov naslednik (Luksemburžan Christophe Hansen) pa še ni formalno imenovan.
Predpis EU o preprečevanju krčenja gozdov (EUDR) je zasnovan tako, da prepreči, da bi proizvodi, kot so les, soja, palmino olje, kava in guma, pridobljeni z območij, kjer je potekalo krčenje gozdov, prišli na evropski trg. To velja ne le za uvoz iz držav zunaj EU, ampak tudi (zaradi načela enakosti) za uvoz in izvoz med državami članicami EU.