Direktiva si prizadeva zagotoviti boljšo zaščito delavcev na platformah, ki so pogosto ranljivi za izkoriščanje in nepravične delovne pogoje. Evropski parlament želi platformna podjetja, kot je taksi podjetje Uber, zavezati k pravilom, saj za svoje delavce ne plačujejo socialnih prispevkov, ker naj ti - po njihovem mnenju - ne bi bili zaposleni.
Platforme najemajo svoje delavce kot samostojne podjetnike, kar pomeni, da ti nimajo pravice do socialnih ugodnosti, kot sta pokojninska doba in dopust.
Predstavniki držav EU in Evropskega parlamenta so pred kratkim - po večletnih pogajanjih - dosegli soglasje o jasnejših pravilih. A ko pride do končnih glasovanj, pa je jasno, da med 27 državami EU ni potrebne kvalificirane večine. Grčija, Estonija in Nemčija so 11. marca napovedale, da se bodo vzdržale glasovanja, Francija pa bo celo glasovala proti.
Nemško vzdržanje pri glasovanju izhaja iz "dogovora o delu" v koaliciji SPD, Zelenih in FDP, ki določa, da se v primeru mnenjskih razlik vzdržijo glasovanja na ravni EU. V tem specifičnem primeru nemški liberalci ne želijo omejevati prostega trga z novimi pravili in ne želijo ovirati nove vrste podjetij, ki delujejo prek internetnih platform.
Tak pristop deli tudi liberalni francoski predsednik Emmanuel Macron, ki zaposlene v redni zaposlitvi opisuje kot zastarele in pozdravlja prihod več svobodnih poklicev, samostojnih podjetnikov in krajšega delovnega časa kot novo gospodarsko prihodnost.
Po podatkih Evropske komisije je v celotni Evropski uniji približno 500 digitalnih delovnih platform, ki skupaj ustvarjajo promet v višini 20 milijard evrov in ponujajo delo več kot 28 milijonom ljudi. Več kot polovica teh zasluži manj kot zakonsko določen minimalni urni zaslužek.
Po mnenju Evropskega parlamenta liberalni voditelji v Franciji, Estoniji in Nemčiji ter konservativni grški premier blokirajo zgodovinsko priložnost za zaščito vseh delavcev in evropskega gospodarstva v digitalni dobi.
Nizozemska evropska poslanka Agnes Jongerius (S&D/PvdA) je naslovila urgentni poziv štirim državam, naj ne zapletajo zadeve, kot se je to zgodilo z novo evropsko direktivo o odgovornosti v verigi in dolžnosti skrbnosti (due diligence). Jongerius je povedala, da so o tem že govorili tako z nemškim kanclerjem Olafom Scholzom kot z vodstvom FDP.
"Trenutna zastoja predstavljata veliko grožnjo evropskemu socialnemu modelu. Nekatere liberalne in konservativne sile ogrožajo naše socialno Evropo in zamujajo priložnost, da bi Evropi omogočile, da postane pionirka na področju svetovnega delovnega prava," je dodala Jongerius.