V Nizozemski se je v zadnjih mesecih zmanjšalo pozitivno mnenje o Evropski uniji. V nasprotju z drugimi državami članicami EU se je v Nizozemski zaupanje v EU zmanjšalo, prav tako se je poslabšala tudi podoba EU.
Najnovejši Eurobarometer pa kaže, da je splošni optimizem glede prihodnosti v državah EU najvišji od leta 2009. To so sporočili na predvečer letnega govora o stanju Unije predsednice EU Ursele von der Leyen. V sredo bo Von der Leyen v Strasbourgu ne le osvetlila minulo leto in pogledala v prihodnost, ampak se bo tudi z evropskimi poslanci pogovarjala o političnih prioritetah.
Na vprašanje, katera vprašanja bi moral Evropski parlament postaviti kot največje prioritete, je podnebne spremembe navedlo največ, 43 %. Tudi na Nizozemskem je to glavna prioriteta. Druge prioritete, ki jih Nizozemci omenjajo, so ukrepi proti revščini in družbeni izključenosti (30 %) ter boj proti terorizmu (38 %). Migracije in azil (29 %) ter javno zdravje (27 %) so prav tako med petimi najpomembnejšimi prioritetami na Nizozemskem.
Promotion
Nizozemci se najbolj bojijo podnebnih sprememb, okolja in migracij, medtem ko se večina drugih evropskih državljanov bolj obremenjuje s svojo gospodarsko situacijo. V primerjavi z drugimi državami članicami (31 %) Nizozemci menijo, da so ukrepi za podporo gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest manj pomembni za Evropski parlament (15 %). Večina nizozemskih anketirancev verjame, da se bo nizozemsko gospodarstvo obnovilo že prihodnje leto ali leta 2023.
Večina Evropejcev je zadovoljna z ukrepi, ki sta jih EU in nacionalne vlade sprejele proti pandemiji koronavirusa, ter verjame, da bo velik gospodarski sklad za okrevanje (NextGenerationEU) učinkovit pri ublažitvi gospodarskih posledic pandemije.
Vendar obstaja velika zaskrbljenost v nekaterih državah EU glede načina, kako bodo njihove nacionalne vlade dejansko uporabile te dodatne EU-subsidije. Medtem ko v povprečju 45 % zaupa svojim nacionalnim vladam, 41 % dvomi, kar kaže na pomembne razlike v ravni zaupanja znotraj EU.
Štiri petine (81 %) meni, da se lahko evropske subvencije izplačajo le državam EU, ki spoštujejo pravno državo in demokratične vrednote. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli o tem pravi: „Evropski parlament je jasno povedal, da evropski skladi za okrevanje ne smejo priti v roke vladam, ki ne spoštujejo temeljnih demokratičnih vrednot ali ne varujejo pravne države. Ta raziskava potrjuje, da z večino tega mnenja soglaša večina državljanov EU. Če dosledno spodkopavate vrednote EU, ne morete pričakovati sredstev EU.“