Novi evropski komisar za Zeleni dogovor Maroš Šefčovič je takoj po imenovanju izjavil, da ne namerava omiliti ali odložiti okoljske in podnebne politike svojega predhodnika Fransa Timmermansa.
Slovaški socialdemokrat je sicer povedal, da mora Bruselj izboljšati komunikacijo s podjetji, ki jih skrbi strošek podnebne tranzicije. Krščansko demokratska skupina EVP v Evropskem parlamentu pa spremembo na položaju vidi kot »priložnost«.
Šefčovič je dejal, da je čast nadaljevati izvajanje evropskega Zelenega dogovora. Evropa želi postati podnebno nevtralna do leta 2050. 57-letni socialdemokrat je član Evropske komisije od leta 2009. Od konca leta 2019 je eden od podpredsednikov Komisije.
Šefčovič je v Bruslju medijem povedal: »Naše ambicije ne bomo omilili. Verjamem pa, da moramo hitreje, prej in bolj natančno odgovoriti na nekatere naravne skrbi, ki obstajajo v določenih sektorjih.« Ni šel v podrobnosti.
EU se je v zadnjih mesecih spopadala z odpornostjo nekaterih držav članic glede stroškov ukrepov za podnebje. Tako je Poljska tožila Bruselj (vsaj tako trdijo v volilni kampanji), medtem ko so politiki s sredinsko desnice v EU vodili kampanjo proti zakonu o obnovi narave in zmanjšanju uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu.
»Po mojem mnenju je prerazporeditev pristojnosti priložnost,« je dejal nemški evropski poslanec Peter Liese, govorec EVP za okoljsko komisijo ENVI. Šefčoviču se pripisuje, da bo dokončal še preostale zakone Timmermansa. Liese pravi, da je Šefčoviča spoznal kot pragmatika. EVP pričakuje, da bo Šefčovič podrobneje pregledal zahteve kmetijskega sektorja.
Šefčoviču kot komisarju za Zeleni dogovor in prvemu podpredsedniku pripadajo nadrejene pristojnosti nad »navadnimi« komisarki in komisarki za kmetijstvo (Wojciechowski), okolje (Sinkevičius), hrano in zdravje (Kyriakides) ter podnebje (Hoekstra).
Nalog novega nizozemskega komisarja Hoekstre še ni določen; prihodnji teden mora okoljska komisija dati soglasje k njegovi imenitvi. Dejstvo, da se podnebne naloge socialdemokrata Timmermansa očitno prenašajo na krščanskega demokrata Hoekstro, ne ustreza levemu centru v Strasbourgu.
Veliko evropskih poslancev vidi predlagano imenovanje Hoekstre kot poskus Von der Leyn, da z ene strani ohrani cilje Zelenega dogovora, hkrati pa ugaja kritikam (sredinsko) desnih skupin glede prevelikega vpliva okoljske politike na skupno kmetijsko politiko.
Če Hoekstra 11. septembra ne bo dosegel potrebne dvotretjinske večine v okoljski komisiji ENVI, se bo Von der Leyen morala odločiti za širšo prerazporeditev nalog znotraj Komisije. To bo mogoče jeseni, ker bosta dva druga komisarja nato odstopila in bosta potrebovala zamenjavo.
Če bo v Strasbourgu odločal en ali dva glasa, si bo Hoekstra lahko tudi sam umaknil kandidaturo.