Evropski parlament je razglasil podnebno izredne razmere. Poleg tega je pooblastil delegacijo EU, naj na podnebnem vrhu v Madridu (COP25) zahteva večje podnebne cilje. Za ta decembrski podnebni vrh je nizozemski evropski poslanec Bas Eickhout (ZeleniLevi) vodja delegacije Evropskega parlamenta.
Evropski parlament si želi ambicioznejši evropski pristop v Madridu kot evropski okoljski ministri in Evropska komisija, pojasnjuje Eickhout. To je najbolj jasno pri zviševanju evropskega cilja za CO2. Medtem ko drugi dve evropski instituciji oklevata, je Evropski parlament povsem jasen: cilj mora biti zvišan z 40 odstotkov manj emisij na najmanj 55 odstotkov manj. »Lahko ste prepričani, da bom ta stališča zagovarjal v Madridu,« pravi Eickhout. EU mora postati podnebno nevtralna najkasneje do leta 2050 in se k temu zavezati na konferenci ZN v Madridu decembra, pojasnjuje Parlament.
Rezolucija o izrednih razmerah na področju podnebja in okolja je bila sprejeta z 429 glasovi za, 225 proti in 19 vzdržanimi glasovi. Evropski parlament je sprejel tudi resolucijo o konferenci ZN o podnebju 2019 v Madridu, Španija (COP25), z 430 glasovi za, 190 proti in 34 vzdržanimi glasovi.
Nekatere države, lokalne oblasti in znanstveniki so izjavljali, da se naš planet sooča s podnebno izredno razmerami. Evropska komisija je že predlagala, da se neto emisije toplogrednih plinov zmanjšajo na nič najkasneje do leta 2050, vendar Svet EU tega predloga še ni odobril: Poljska, Madžarska in Češka so proti.
Poslanci EP želijo tudi, da Evropska komisija zagotovi, da so vse relevantne zakonodaje in proračunski predlogi v celoti skladni s ciljem omejitve segrevanja Zemlje na največ 1,5 °C.
Evropski poslanci poudarjajo tudi, da trenutne ambicije v letalstvu in pomorstvu glede zmanjšanja emisij niso zadostne za dosego dolgoročnega cilja podnebne nevtralnosti. Vse države bi morale vključiti emisije mednarodnega pomorstva in letalstva v svoje izračune o onesnaževanju zraka, pravijo poslanci EP. Prav tako pozivajo Komisijo, naj predlaga vključitev pomorskega sektorja v EU sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS).
Parlament meni, da bi morale države članice EU vsaj podvojiti svoj prispevek k mednarodnemu zelenemu podnebnemu skladu. Države članice EU so največji javni financerji podnebnih ukrepov, zato mora proračun EU izpolnjevati mednarodne obveznosti. Torej, če se v Madridu odloči za več podnebnih ukrepov, mora biti za to na voljo tudi več sredstev EU.
»Evropski parlament je zavzel ambiciozno stališče pred prihajajočim COP 25 v Madridu. Glede na podnebno in okoljsko krizo je bistvenega pomena, da do leta 2030 zmanjšamo emisije CO2 za 55 %. Prav tako je to jasno in aktualno sporočilo Evropski komisiji, ki bo čez nekaj tednov objavila Zeleni dogovor,« je dejal Pascal Canfin (ReNew, FR), predsednik komisije EP za varstvo okolja.