Po navedbah Evropske komisije trenutno tehnološki velikani (iz ZDA) plačujejo povprečno okoli 9 odstotkov davka, kar je manj kot polovica 24 odstotkov, ki ga plačujejo druga podjetja v EU. Po mnenju Bruslja takšna velika razlika vodi do nepoštene konkurence in hkrati pomeni, da EU izgublja znatne davčne prihodke.
Strokovnjaki frakcije poudarjajo, da velika tehnološka podjetja, kot so Google, Meta in Amazon, v Evropi letno ustvarijo milijarde evrov prihodkov, hkrati pa uporabljajo bistveno infrastrukturo, kot so električna in telekomunikacijska omrežja, ki jih je trenutno treba močno razširiti.
Že leta 2018 je Evropska komisija predlagala digitalni davek v višini 3 odstotkov na največja digitalna podjetja. Vendar pa ta davek po osmih letih še vedno ni uveden, deloma zaradi zastalih pogajanj na ravni OZN o svetovni davčni rešitvi.
Lara Wolters: "Uporniško in nezanesljivo ravnanje Trumpove vlade pomeni, da Evropa ne more več čakati na globalne rešitve, ki jih ni. Če najmočnejši ne prispevajo svojega dela, bo na koncu izgubila vsa naša družba."
"Za evropske državljane in podjetja je plačevanje davkov samoumevno. A če najmočnejša tehnološka podjetja zaslužijo milijarde, ne da bi pošteno prispevala, se dotakne nečesa temeljnega: občutka pravičnosti," je pred razpravo v Evropskem parlamentu pojasnila Wolters.
Po mnenju politikov S&D si EU ne more več privoščiti čakanja na svetovna pogajanja OZN. Nedavni mednarodni dogodki močno zmanjšujejo verjetnost, da bodo pogajanja o digitalnem davku privedla do poštenega izida. Ta zaključek temelji tudi na nedavni študiji o mednarodnih davčnih dogovorih, pri kateri so si Združene države Amerike znova pridobile posebno izjemo.
Po mnenju GroenLinks-PvdA prinaša odsotnost evropskega digitalnega davka znatne stroške evropski davčni osnovi, notranjemu trgu in družbi nasploh. V okviru tekočih pogajanj o večletnem finančnem okviru EU (MFK) GroenLinks-PvdA poziva Evropsko komisijo, naj čim prej uvede tak nov evropski davek za BigTech.