Evropski parlament je z nepričakovano veliko večino podprl novo strategijo EU od kmetije do mize, s 452 glasovi za, 170 proti in 76 vzdržanimi. Ta rezultat pomeni, da so tudi v treh velikih skupinah podprli to strategijo velike večine, tudi po tem, ko je bilo včeraj z 48 amandmaji uvedenih obsežnih razširitev.
Kmetijski komisar Janusz Wojciechowski je v prvi izjavi dejal, da je tako velika podpora viziji od kmetije do mize signal, da moramo izboljšati naš prehranski sistem in da smo na pravi poti. Komisar za hrano Stalle Kyriakides in več voditeljev skupin so se zahvalili tudi nizozemski evroposlanki Anji Hazekamp (PvdD). Ta je kot poročevalka vložila veliko energije v 48 'kompromisov', doseženih med odborom za okolje in odborom za kmetijstvo.
To pomeni, da ima Evropska komisija zagotovljeno podporo za 27 predlogov, ki jih je lani predstavil Timmermans v okviru strategije od kmetije do mize. Evropska komisija bo te predloge med zdaj in letom 2024 pretvorila v zakonodajo. Vsaka zakonska sprememba bo še vedno predmet ločenega glasovanja držav članic in Evropskega parlamenta.
Hazekamp je povedala, da sedanja politika EU spodbuja okoljsko škodljivo kmetijstvo in pripravlja pot za uvoz neodrživih proizvodov. Trajnostni prehranski sistem je prav tako ključen za prihodnost kmetov, je poudarila. Evropska kmetijska politika je zasnovana za zagotavljanje prehranske varnosti, a je pogosto vodila do prekomerne proizvodnje, kot so znana mlečna ali maslene gore.
V prvi uradni reakciji na glasovanje Evropski parlament »pozdravlja strategijo od kmetije do mize« in poudarja pomen proizvodnje trajnostne in zdrave hrane, med drugim na področjih podnebja, biotske raznovrstnosti, ničelnega onesnaževanja in javnega zdravja.
Člani EP so ponovili, da ima vsakdo – od kmeta do potrošnika – v tem vlogo. Da bi zagotovili, da bodo kmetje pošteno deležni dobička od trajnostno pridelane hrane, si Evropski parlament želi, da se Komisija bolj zavzame – med drugim v trgovinskih sporazumih in pravilih konkurence – za krepitev položaja kmetov v dobavni verigi.
Bas Eickhout, evroposlanec za GroenLinks, je dejal, da so ti predlogi trdo pribit kompromis med konservativnimi in progresivnimi krili Evropskega parlamenta. Zdaj je pomembno, da se to spremeni v dobro zakonodajo in ustrezne investicije. »Pogosto vidimo, da je sprememba na področju kmetijstva nenadoma še posebej težka,« je dodal.
VVD-jev Jan Huitema je povedal, da je glasoval proti zavezujočim ciljem strategije od kmetije do mize. »Nikam nisem proti manjši uporabi sredstev za varstvo rastlin in umetnih gnojil, a pod pogojem, da so na voljo alternative. Logična alternativa za primer umetnih gnojil je živinski gnoj. Vendar pa evropska zakonodaja trenutno kmetom ne dovoljuje, da bi svoj živinski gnoj v celoti uporabili za pridelavo svojih poljščin. Namesto tega so prisiljeni uporabljati umetna gnojila,« je dejal.
Bert-Jan Ruissen (SGP) je zavrnil novo strategijo o hrani. Evropskemu parlamentu je očital neodgovornost zaradi uvajanja zavezujočih ciljev pri proizvodnji naravnih proizvodov brez predhodne »ocene vplivov«. »Evropski parlament tvega preveč pri naši proizvodnji hrane,« je opozoril.
Tudi Annie Schreijer-Pierik (CDA) je v svoji izjavi po glasovanju ponovno opozorila na zahtevo po »oceni vplivov« (popolni analizi). Komisarji so prej povedali, da vizija od kmetije do mize za to še ni dovolj konkretna. Po Schreijer-Pierikinem mnenju so študije opozorile na pomembne zmanjšanja proizvodnje, odvisnost od uvoza hrane in negotove posledice za prihodke kmetov. Zaradi tega je glasovala proti.
Mohammed Chahim (PvdA) je dejal: »Kot socialni demokrati smo se prav tako močno zavzemali za izboljšanje delovnih pogojev. Menimo, da je treba socialne pravice delavcev v kmetijstvu in vrtnarstvu vključiti kot kriterije trajnosti v resolucijo. Moramo zaščititi ljudi, ki vsak dan skrbijo, da so naše mize polne.«
Peter van Dalen (ChristenUnie) je glasoval za strategijo »od kmetije do mize«, ker se v njej upravičeno zavzema za spremembo našega prehranskega sistema. »Zato sem glasoval za obsežen nabor zahtev Evropskega parlamenta, ki med drugim zajema preprečevanje zavržene hrane, zmanjševanje pesticidov, večjo dobrobit živali in trajnostne trgovinske sporazume.
Možno je, da bo ta sistemska sprememba povzročila višje cene v supermarketih. Vendar pa bi dejansko neukrepanje pomenilo bistveno višje stroške, tako finančno kot zaradi našega zdravja in podnebja.«