Evropska unija sprejema ukrepe za boj proti spletnemu spolnemu zlorabljanju otrok, vendar opušča obvezni nadzor zasebnih sporočil. Po letih razprav se poudarek še vedno daje prostovoljnih ukrepom in začasnim pravilom.
Ne uporabljajo samo pornoindustrija šifriranih sporočil preko internetnih in telefonskih kanalov (šifriranje) za širjenje slik in videoposnetkov, temveč tudi kriminalci skušajo svoje medsebojne stike ohraniti kar se da skrivne.
Zato Evropska unija določa mednarodnim ponudnikom internetnih storitev (prav tako velikanim tehnološkim podjetjem, kot sta Google in Facebook) prostovoljne pogoje, vendar je razmišljala tudi o uvedbi obveznosti. Ena od teh bi bila prestrezanje vsebine šifriranega prometa v aplikacijah.
Kritiki prestrezanja in odpiranja zavarovanih sporočil označujejo za poseg v zasebnost; drugi pa to imenujejo obliko zaščite družbe. Predlog za obvezni nadzor sporočil je dolgo časa povzročal blokade.
Da bi prekinili zastoj v postopku, so se zdaj odločili za omiljen pristop. Obvezno odkrivanje ne bo uvedeno, medtem ko ponudniki storitev ohranjajo možnost iskanja prepovedanih materialov in njihovo prijavo.
Spletne storitve morajo oceniti tveganja zlorab in sprejeti ukrepe za njihovo omejitev. Gre za preprečevanje, odstranjevanje ugotovljenih materialov in podporo žrtvam.
Pogajanja med evropskimi ministri in Evropskim parlamentom še potekajo. Treba je uskladiti različna stališča, od strogih zaščitnih ukrepov do trdnih jamstev za zasebnost in šifriranje. Kakšen bo končni izid, še ni jasno.