Evropski komisar za okolje Virginijus Sinkevičius pravi, da povečanje kmetijske in živinorejske proizvodnje v Evropski uniji ni "čarobna rešitev" za prehransko krizo, ki jo povzroča ruska blokada ukrajinskih morskih pristanišč. Ta blokada preprečuje, da bi Ukrajina lahko izvažala svoje žito v preostali svet.
Sinkevičius je poudaril, da vojna ne more služiti kot opravičilo za odlaganje evropskega Zelenega dogovora. "Groazna vojna v Ukrajini ni razlog za odložitev Zelenega dogovora, temveč za poglobitev našega dela," je dejal. S tem je odgovoril na nedavno ponovljeni poziv iz Kmetijske komisije k odlogu ukrepov za podnebje in okolje v evropski kmetijski politiki.
"Povečanje proizvodnje v Evropski uniji ne bo čarobna rešitev, ki bi pomagala našim mednarodnim partnerjem, ne državam v razvoju ne Ukrajini," je Sinkevičius povedal v ponedeljek med razpravo s Kmetijsko komisijo Evropskega parlamenta. Prav tako so številni ministri za kmetijstvo v Bruslju pritiskali za omilitev elementov Zelenega dogovora.
Pred vojno je bila Ukrajina pomembna izvoznica žita, kar je bilo še posebej pomembno za zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki. Sinkevičius je dodal, da je treba povečati pridelavo hrane v najbolj ranljivih državah, "da se zmanjša njihova strukturna odvisnost."
Komisar je poudaril, da je trenutni izziv za varnost hrane "svetoven in ne notranji." "V Evropi nimamo pomanjkanja hrane. Nasprotno, proizvajamo in subvencioniramo več mesa, kot ga lahko porabimo, in še vedno mečemo hrano stran v količinah, ki so, blago rečeno, sramotne," je opazil.
Dodaj je, da težava vojne v Ukrajini ni pomanjkanje hrane, temveč pomanjkanje distribucije. Poudaril je, da je problem "v prvi vrsti" logistične narave.
"Edina pot naprej je pritisk na Rusijo in odprava blokade pristanišč na Črnem morju, saj je trenutno v Ukrajini 40 milijonov ton žita, od tega je 20 milijonov pripravljenih za izvoz že julija," je dejal.