Koronska kriza in ruska vojna proti Ukrajini kažeta, da je krizni sklad uporaben le občasno in v omejenem obsegu.
Wojciechowski je na razpravi v Evropskem parlamentu v Strasbourgu povedal, da so države EU same v boljšem položaju kot Komisija, ko gre za dodeljevanje krizne pomoči. EU je namreč sprostila pravila, ki dovoljujejo državam članicam podeljevanje občasne finančne podpore za svoje panoge. Prav tako novi skupni kmetijski politik odpira možnosti za nacionalne izjeme.
Hkrati je Wojciechowski omenil, da razmišlja o ponovnem odprtju kriznega sklada letos, vendar morajo državo članice s tem soglašati in same zagotoviti sredstva. Že prej je (med drugim pri ptičji gripi in prašičji kugi) jasno povedal, da bo pomoč na ravni EU zgolj kaplja v morje. Če bi namreč bila razdeljena med vse kmete v EU, bi bilo na kmetijo na voljo približno le 50 evrov.
Po mnenju Wojciechowskega je naraščajoča inflacija za mnoge kmete veliko večji problem. Inflacija ni enaka v vseh državah članicah, kar otežuje odzive z Bruslja. Najbolj prizadeti so trenutno madžarski kmetje. Tudi v baltskih državah ter v Romaniji in Bolgariji je situacija zahtevna.
Zaradi visoke inflacije in njenega vpliva na evropsko kmetijstvo bi moral biti evropski kmetijski proračun v novem večletnem finančnem okviru občutno povišan, je poudaril Wojciechowski v Evropskem parlamentu. Ta novi večletni program bo začel veljati šele leta 2028, ko bo po volitvah leta 2024 imenovana nova Komisija. Trenutna ekipa komisarjev pa namerava svoje proračune „prilagoditi novi realnosti“.
Trenutni kmetijski proračun (270 milijard evrov) predstavlja približno tretjino celotnega proračuna EU. V zadnjih mesecih pa se je ta proračun zaradi nebrzdane inflacije bistveno izčrpal. Po besedah vodje kmetijstva EU je potreben večji proračun za zagotavljanje oskrbe s hrano v Evropski uniji ter za zaščito kmetijstva, okolja in podeželskih skupnosti.