V četrtek objavljeno poročilo Računskega sodišča ugotavlja, da pomoč ni bila dovolj ciljna za najbolj prizadete sektorje in kmetovalce, prav tako pa so potrdili, da je povečanje državne pomoči v nekaterih primerih ogrožalo delovanje trga.
Računsko sodišče je hkrati ocenilo, da je EU hitro in učinkovito reagirala ob izbruhu pandemije, ko so se zaradi ponovne uvedbe carinskih kontrol zastajali mednarodni prevozi hrane. Bruselj je prav tako hitro ukrepal, ko pobiranje pridelkov ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja (tujih) sezonskih delavcev.
Finančni raziskovalci Evropskega parlamenta zaključujejo, da je pandemija koronavirusa prizadela celotno evropsko prehransko verigo, dobesedno od kmeta do krožnika. V tem obdobju je EU iz kmetijskega sklada sprostila več kot 700 milijonov evrov. Dve tretjini tega denarja je šlo v pet držav: Poljsko, Romunijo, Grčijo, Španijo in Francijo. Te države so prispevale tudi lastna sredstva.
Po mnenju Evropskega računskega sodišča so nekateri kmetje v različnih državah članicah EU v času pandemije korone prejeli pretirano podporo. Te države so podpirale kmete ne glede na to, ali so ti dejansko utrpeli izgube, navajajo v Sodišču.
Tako so na primer vinogradniki v južnem španskem Andalužiji prejeli odškodnino, ki je bila trikrat višja od njihovih izgub. Poleg tega je bila raven državne pomoči zelo različna med posameznimi državami članicami EU, kar lahko privede do nepoštene konkurence.
Čeprav inšpektorji priznavajo "hitro" odzivnost EU na pandemijo, priporočajo, naj Komisija jasno določi pravila za boljše usklajevanje ukrepov skupne kmetijske politike z bodočimi krizami. "Žal to ni bila enkratna situacija: ruska vojna v Ukrajini je prav tako predstavljala veliko izziv za varnost naše oskrbe s hrano," je povedala Joëlle Elvinger, članica ERS, ki je vodila kontrolo covid ukrepov.