Zagovorniki, vključno s številnimi člani Evropskega parlamenta, izpostavljajo predvsem prednosti in nasprotnike obtožujejo spodbujanja strahu ter zavajajočega poročanja. V Evropskem parlamentu v Strasbourgu se bo v sredo že vrstokrat odvijala kmečka protestna akcija, ki jo organizira vplivna evropska kmetijska lobistična skupina
Na Poljskem poteka ostra razprava o posledicah sporazuma Mercosur. Po podatkih poljskih medijev naj bi nasprotniki kmetom širili strahove z apokaliptičnimi scenariji glede poceni mesa in kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike. Ti naj bi bili proizvedeni po nižjih proizvodnih in kakovostnih standardih, kar bi oslabilo konkurenčni položaj poljskih kmetov.
Poljska vlada je doma pod pritiskom nasprotujočih si interesnih skupin. Poleg tega Poljska v tem polletju predseduje Evropski uniji in je odgovorna za nemoteno potekanje evropskega procesa odločanja.
Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen izpostavlja predvsem koristi trgovinskega sporazuma. V intervjuju je poudaril, da evropski kmetijski sektor pravzaprav koristi od dostopa do novih izvoznih trgov. Po Hansenovih besedah je ključno, da EU jasno dogovori kakovostne in okoljske zahteve z državami Mercosur, da se zagotovi enake pogoje igre. Le tako je mogoče preprečiti, da bi evropski kmetje utrpeli škodo.
Čeprav bi prišlo do nepoštene konkurence, je Bruselj pripravil več kot milijardni paket za odškodnine, kar je zahteval tudi francoski predsednik Macron. Francoski kmetje so v preteklih dneh znova blokirali ceste v znak protesta proti končni odobritvi sporazuma Mercosur.
Pogosta tema razprave je, da napačne ali nepopolne informacije zamegljujejo debato. Govorec EU opozarja, da so kmetje v različnih državah EU zavajani z »lažnimi novicami«. Po njem bi morala Evropska komisija več storiti za širjenje pravilnih informacij. V praznini, ki nastane zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov, lahko odpor hitro vznikne in se še povečuje, je opozoril.
V Evropskem parlamentu odpor ni toliko pogojen s političnimi stališči ali stališči parlamentarnih skupin, temveč predvsem z narodnimi čustvi. Politiki iz držav z močnim kmetijskim sektorjem se združujejo. Ohranjajo agrarno koalicijo, ki ni nujno ideološka, ampak predvsem ekonomsko pogojena. To otežuje doseganje soglasja v Bruslju.
Zagovorniki sporazuma pravijo, da ekonomske koristi ni mogoče kar prezreti. EU bi v zameno za odprtje trga lahko zahtevala, da države Mercosur spoštujejo določene okoljske norme. Poleg tega lahko sporazum privede do inovacij, izmenjave znanja in novih trgovinskih povezav. Evropska trgovina z Južno Ameriko ni le kmetijstvo ali živila, temveč tudi tehnologija, avtomobili in drugi potrošni izdelki.
Kljub temu ostaja velika negotovost. Glavno vprašanje je, ali bo EU lahko dovolj nadzorovala spoštovanje strogih pravil glede okolja, dobrobiti živali in kakovosti hrane. Kmetijske organizacije postavljajo številna vprašanja o jasnih garancijah, medtem ko so politični voditelji pod pritiskom tako trgovinskih partnerjev kot lastnih volivcev. Pomanjkanje soglasja znotraj EU in velika raznolikost nacionalnih interesov otežujeta dokončno odločitev o trgovinskem sporazumu.