Ukrajinski namestnik ministra za kmetijstvo in založništvo hrane, Markian Dmytrasevits, bo v ponedeljek v Evropskem parlamentu zagovarjal pospešitev in širitev koridorjev za žita, ker Rusija grozi, da sporazuma o izvozu žitaric iz Črnega morja ne bo podaljšala.
Evropski parlament v Bruslju prireja zaslišanje o posledicah vojne v Ukrajini in o varnosti hrane v EU.
Po besedah predsednika Ukrajinskega klub agribiznisa (UCAB), Alexa Lissitse, se prihodnje leto pričakuje upad izvoza žitaric in oljnatih semen. Zaradi ruske agresije bi lahko do deset odstotkov svetovnega izvoza zimske pšenice na svetovnih trgih izpadlo, je Lissitsa ta teden povedal na kmetijskem forumu v Berlinu.
Na srečanju s predsednikom nemškega kmetijskega združenja (DBV), Joachima Rukwieda, je ukrajinski kmetijski ekonomist opisal, kako so zaradi stalnega obstreljevanja s strani ruskih napadalcev težave pri obdelavi kmetijskih zemljišč na njegovem 120.000 hektarjev velikem podjetju. Po Lissitsinih podatkih je potrebnih približno 15 milijard evrov vlaganj, da se zagotovi naslednje setveno obdobje. Kje bo ta denar prišel, pa zaenkrat ni jasno.
Evropski politiki iz odborov za kmetijstvo, okolje in mednarodno trgovino so že privolili v obsežne podporne ukrepe EU za vzpostavitev ukrajinskih izvoznjih koridorjev preko poljskega ozemlja do pristanišč na Baltskem morju. Prav tako je potrebna večja začasna skladiščna zmogljivost,
Visoki uradniki Združenih narodov se pogajajo z Rusijo o podaljšanju in razširitvi sporazuma, ki bi lahko naslednji mesec potekel, če ne bo dosežen dogovor. Pogovori o podaljšanju napredka nimajo veliko, je v četrtek povedal ruski veleposlanik pri ZN v Ženevi.
Ponovil je stališče Moskve, da zahodne sankcije omejujejo izvoz ruskih žitaric in umetnih gnojil, tudi v revne države, ki nujno potrebujejo zalihe.