Novo stališče Evropskega parlamenta, da je treba cestni prevoz zakolne živine omejiti na največ osem ur, še zdaleč ni praksa. Potrebnih bo še vsaj nekaj let, preden bo kakšna nova zakonodaja začela veljati.
Obeti za hitre izboljšave res niso spodbudni, je prejšnji teden priznala luksemburška evroposlanka Tilly Metz (Zeleni), predsednica parlamentarnega preiskovalnega odbora ANIT.
Vendar je bila zadovoljna s končnim širokim parlamentarnim soglasjem glede šokantnega končnega poročila in 139 predlogov (nekaj deset) strožjih pravil ter (več deset) priporočil brezobveznega značaja.
„Seveda smo si želeli veliko več zavezujoče zakonodaje. Na primer popolno prepoved prevoza živali. A z najdaljšim prevozom osem ur zajamemo osemdeset odstotkov izvoza zakolne živine (izven EU – op. prev.). Poleg tega ni več dovoljeno prevažati ne le telet mlajših od deset dni, temveč tudi druge mlade živali, kar je izboljšava. In kaj šele obvezne inšpekcije, s katerimi se stara plovila in tovornjake lahko ustavi.“
Priporočila, ki zdaj niso zavezujoča, bodo del nove zakonodaje („revizija dobrega počutja živali“), ki jo želi komisarka za zdravje Stella Kyriakides vložiti leta 2023. EU komisarski člani bodo morali nato oblikovati svoje stališče o teh 139 „priporočilih“. Nato bodo to morali storiti tudi 27 držav EU. Zdi se, da so komisarski člani bližje stališču Evropskega parlamenta kot dosedanjemu zadržanemu odnosu mnogih ministrov za kmetijstvo.
Kljub temu se Evropski parlament še ne more preveč veseliti. Kyriakides nima skoraj nobenih specializiranih uslužbencev za to veliko pravno revizijo pri svojem komisariatu in skoraj nobenega proračuna. Poleg tega izkušeni politiki EU zdaj, ko je parlament zasedel uradno stališče, vedo, da ministri lahko nato izvlečejo svojo taktiko zavlačevanja.
Marsikaj bo odvisno od tega, kako trdno bo Kyriakideska stala. Podporo ji lahko gotovo obetata Nemčija, Luksemburg in Nizozemska. Te tri države so lani na zemljevid EU postavile zahtevo po „prestanek prevoza živine“.
V letu volitev 2024 bodo morali nato začet trialogovni pogovori med parlamentom, Komisijo in Svetom EU. Poleg tega bo v mnogih primerih vzpostavljeno prehodno obdobje, ki lahko traja tudi več let.
Prejšnji teden so mnogi ministri za kmetijstvo v Svetu EU v Bruslju poudarili, da njihova država že veliko dela za zaščito dobrega počutja živali med prevozi. Meniijo, da naj EU najprej ukrepa proti državam, ki ne rešujejo teh težav. Prav tako nekateri ministri pravijo, da lahko pride do novih pravil le, če so „najemljena na znanstvenih raziskavah“. Skratka, vse so to „pogoji“, ki že napovedujejo težaven proces pogajanj.
Poleg tega mnoge od 139 „priporočil“ še zdaleč niso neomajna. Na primer, še ni določeno, kako preprečiti preimenovanje zakolne živine. Trgovec bi lahko živali vozil znotraj dovoljene osemurne omejitve kot „plemensko živino“ v države ob robovih EU (kot so Norveška, Švica, Severna Irska, Ukrajina), ki jo lahko nato vseeno preprodajo kot zakolno živino oddaljenim državam, vključno z večtedenskimi prevozi na prenatrpanih starih plovilih za prevoz živine.
Veliko nezadovoljstvo nizozemske evroposlanke Anje Hazekamp (Stranka za živali) je, da je Evropski parlament sicer sprejel šokantno končno poročilo o nepravilnostih pri prevozu živali, a se proti temu v resnici še nič ne ukrepa.
Hazekamp je pred dvema letoma sprožila parlamentarno preiskavo. Po njenih besedah gre še vedno le za neobvezna „priporočila“, pri katerih bo treba še počakati, ali in kdaj bodo – morda z dodatnim omiljenjem – uresničena. Zato je razočarano glasovala proti…