Pogajalci Evropskega parlamenta in držav EU so dosegli dogovor o novi evropski direktivi o minimalnih plačah. Ta direktiva ne nalaga finančnih obveznosti podjetjem. Vendar pa bodo vzpostavljeni strožji postopki za države EU, da bodo višino minimalne plače povezale s svojimi povprečji in skupno plačo.
Evropske države članice bodo morale preverjati, ali so njihove minimalne plače zadostne, na primer v primerjavi z mednarodnim standardom najmanj 50 % povprečne bruto plače in 60 % tako imenovane mediane bruto plače. Več kot dvajset evropskih držav, med njimi Nizozemska, temu standardu ne ustreza. "Jasen signal iz Evrope, da mora Nizozemska zvišati minimalne urne plače na 14 evrov," je poudarila nizozemska glavna pogajalka Agnes Jongerius.
Na pobudo Švedske in Danske je bil v zadnjem trenutku dodan kompromisni tekst, da gre za minimalne dogovore, nad katere lahko države tudi presežejo. Obe državi nista želeli tvegati, da bi morale znižati svoje kolektivne socialne standarde.
Poleg tega so pravice sindikatov zakoličene: države EU morajo ukrepati – tudi preventivno – če so zaposleni in vodje sindikatov pod pritiskom ali ogroženi s strani delodajalca. Agnes Jongerius: "Skupaj smo močnejši. Kolektivna pogodba z dobrimi delovnimi pogoji je najboljši način za boj proti revščini med zaposlenimi. To je resnično prelomnica v primerjavi z Evropo tik po bančni krizi, od zdaj naprej bomo zviševali plače!"
Evropski komisar za socialna vprašanja Nicolas Schmidt je izražal zadovoljstvo s trenutno doseženim začasnim političnim sporazumom med ministri za socialna vprašanja in pogajalci EP. Nova direktiva ne nalaga obveznosti, temveč vzpostavlja okvir za nacionalna pogajanja in postopke, pri čemer so določene evropske spodnje meje. Julija bo Evropski parlament glasoval o dogovoru, prav tako pa morajo države EU dokončno potrditi 16. junija.
Po novi direktivi mora vsaj 80 odstotkov zaposlenih v državi EU spadati pod kolektivna (CAO) plačna pogajanja. Če temu ni tako, mora država EU poročati Bruslju. Zaradi tega naj bi po pričakovanjih nastali tudi državni kolektivni plačni dogovori za dostavljavce paketov, nabiralce špargljev, luščitelje čebulic in sezonske delavce v kmetijstvu.
Pričakuje se, da bo zaradi te zakonodaje plača približno 25 milijonov zaposlenih narasla. Minimalna plača ne bo povsod enaka, vendar bodo države dolžne spodbujati kolektivna pogajanja. Državam se priporoča, da izhajajo iz osnovnega paketa blaga in storitev.
Tudi nizozemska poslanka evropskega parlamenta iz stranke GroenLinks Kim van Sparrentak je zadovoljna s tem pomembnim korakom: "Evropska unija je predolgo zanemarjala zaposlene z najnižjimi plačami. Ta zakon kaže, da je socialnejša Evropa mogoča, če obstaja politična volja. Zdaj, ko ima veliko ljudi težave s preživljanjem, je treba ta dogovor čim prej preliti v višje plače."
V dogovor je bil prav tako vključeni predlog Van Sparrentakove, da se pri določanju minimalne plače upošteva zmanjševanje plačne razlike med moškimi in ženskami: "Največ žensk dela v nizko plačanih poklicih. S tem, ko se na to osredotočimo, lahko to razliko v dohodkih odpravimo še hitreje."