Evropski parlament v Strasbourgu je z nepričakovano veliko večino potrdil novo Evropsko komisijo pod vodstvom predsednice komisije Ursule von der Leyen. Njena komisija je prejela podporo 461 evroposlancev, proti je glasovalo 157, vzdržalo se je 89. Število 461 je precej več kot 383 glasov, ki jih je Von der Leyen prejela ob svoji izbiri za predsednico letos prej.
Takrat je bila njena izvolitev zelo tesna, zahvaljujoč podpori nekaj deset konservativnih vzhodnoevropskih evroposlancev, in kljub vzdržanim glasovom ter nasprotovanju nekaj deset socialdemokratov in liberalcev. Takratna pomanjkanje podpore je bilo predvsem znak nezadovoljstva nad izbiro državnih voditeljev, ki so ukinili sistem Spitzenkandidatov Evropskega parlamenta. Tokrat so tri koalicijske skupine skoraj enotno glasovale za, pri čemer so podprle tudi približno dvajset evropskih konservativcev.
Zeleni so se vzdržali glasovanja. Glasovali bi proti komisiji zaradi imenovanja spornih francoskih in madžarskih kandidatov, glasovali bi za zaradi ambiciozne okoljske in podnebne politike. Združena levica, britanski brexiters, konservativni nacionalisti ter italijanski, španski in nemški desničarski ekstremisti so glasovali proti.
V svojem govoru parlamentu je Von der Leyen izpostavila, da je boj proti podnebnim spremembam eksistencialni izziv za to novo Evropsko komisijo. "Zeleni dogovor", s katerim želi Evropa do leta 2050 postati podnebno nevtralna, je zato nujno potreben, pri čemer je nizozemskega komisarja Francesa Timmermansa označila kot »pravega človeka za dosego tega cilja«.
Zeleni dogovor je naša nova strategija rasti, ki bo prinesla nova delovna mesta, tehnologije, čisto energijo, manj emisij in svetovne standarde "v korist državljanov", je dejala Von der Leyen. Za to so potrebne "masivne naložbe". Njena »geopolitična« komisija si bo prizadevala za "boljši svetovni red, ki ga želijo evropski državljani". Želi si, da bi Evropa lahko bolje uravnotežila vpliv velikih sil ZDA, Rusije in Kitajske.
Tudi na področju digitalizacije in varstva podatkov so velike ambicije. Da osebni podatki Evropejcev z vsakim klikom pristanejo v ZDA, je označila za nesprejemljivo stanje. "Pomembno je, da sami postavljamo pravila. To je absolutna prednostna naloga."
Glede migracij in azila je bistveno, da se konča zastoj med državami EU, je poudarila Von der Leyen. Opozorila je na potrebo po reformi azilnega sistema, na solidaren način in z močnejšimi zunanjimi mejami. "A Evropa bo vedno nudila zatočišče tistim, ki potrebujejo mednarodno zaščito," je dejala.
Zavedala se je, da lahko in mora najavljeni načrt politike v mnogih primerih pomeniti pravo prelomnico. Konzervativne in nacionalistične skupine so že izrazile, da so ravno zaradi tega glasovale proti tej komisiji.
V pričakovanju prihajajočih pogajanj o večletnem proračunu (2021–2027) je Von der Leyen svoje kritike opozorila, da današnja Evropa ni več ista kot pred sedmimi leti, in da lahko evropski državljani pričakujejo, da EU čez sedem let ne bo več enaka kot danes.