Evropska komisija želi, da države članice EU povečajo svoj prispevek s 1,1 na 1,26 odstotka njihovega bruto nacionalnega dohodka. S tem bi morali financirati proračun v višini več kot 1,8 bilijona evrov. Po predlogu naj bi k temu prišle še nove evropske dajatve, predvsem usmerjene na velika podjetja. Ti prihodki naj bi delno dopolnili nacionalne prispevke.
Pomemben del dodatnih sredstev je namenjen obrambi in varnosti. Komisija opozarja na povečano geopolitično grožnjo iz Rusije in želi, da EU postane bolj samozadostna na vojaškem področju. Prvič v proračunu so predvideni strukturni obrambni izdatki, kot so skupni nakupi vojaške opreme in podpora orožni industriji.
Poleg tega bo na voljo dodatno financiranje za gospodarske inovacije in strateške naložbe. S poenostavljenimi finančnimi mehanizmi želi komisija hitreje odzivati na industrijske izzive. Obstoječi skladi EU se bodo združili v večje "nacionalne ovojnice", kar bo državam članicam EU dalo več svobode pri odločitvah o porabi sredstev. Kritiki pravijo, da taka nacionalizacija vodi v manj skupne evropske politike.
Nasprotno pa bo kmetijski proračun znatno zmanjšan. Evropska komisija predlaga, da se za desetine milijard evrov zmanjša finančna podpora velikim kmetijskim podjetjem. Delež kmetijstva v skupnih izdatkih EU bo tako najnižji doslej. Kljub temu bo ohranjen velik del sredstev za podporo prihodkom majhnih kmetij in mladih kmetov.
Kmetijske organizacije so nad zmanjšanjem proračuna ogorčene. V več državah so napovedani protesti. Predlog vidijo kot neposredno grožnjo svojim prihodkom in opozarjajo na naraščajoče stroške trajnostnega razvoja in pridelave hrane. Po eni izmed virov že potekajo pogovori o državniških demonstracijah v Franciji.
Upor se povečuje tudi v Evropskem parlamentu. Več skupin je sporočilo, da predloga v tej obliki ne bodo sprejele. Kritizirajo nesorazmerje med strateškimi prioritetami in tradicionalnimi evropskimi jedrskimi sektorji. Zlasti način prerazporeditve kmetijskih in regionalnih skladov v južnih in vzhodnih državah EU naleti na odpor.
V prihodnjih mesecih bodo države članice EU medsebojno pogajale o predlogu. Hkrati potekajo pogovori med različnimi skupinami v Evropskem parlamentu. Le ko se bosta obe strani dogovorili, bo mogoče sprejeti večletni proračun. Ta proces bo verjetno trajal več mesecev in gotovo bo privedel do sprememb.

