Evropski parlament želi v prihodnjih letih nameniti vsaj več kot dve milijardi evrov dodatno za podnebno politiko. Ti dve milijardi sta vključeni v njihovo stališče glede višine proračuna EU. Vlade držav članic EU želijo proračun povečati le zaradi inflacije, Evropska komisija si želi približno desetodstotno povečanje, Europarlament pa približno 13-odstotno.
Višji proračuni niso le posledica novih odločitev Europarlamenta, temveč tudi posledica prejšnjih odločitev, za katere je zdaj potrebno najti financiranje. Poleg tega so 27 predlaganih komisark in komisarjev EU sestavili svoje seznam želja, predlagana predsednica Ursula von der Leyen pa želi tudi 'zeleni dogovor' z veliko nove okoljske politike.
V stališču parlamenta o predlogu Evropske komisije poslanci pozivajo k vlaganjem več kot dve milijardi evrov v varstvo podnebja in približno 500 milijonov evrov za boj proti brezposelnosti mladih ter za program Erasmus izmenjave mladih. Na pobudo Zelenih je Evropski parlament prvič vztrajal pri ločenem proračunskem postavki za reševalno misijo EU na morju.
V osnutku resolucije o proračunu Evropski parlament poudarja, da je proračun EU za leto 2020 “zadnja priložnost za Evropsko unijo, da izpolni politične zaveze, dane za to obdobje, tudi z mislijo na doseganje podnebnih ciljev EU.” Proračun mora odpreti pot novemu večletnemu finančnemu okviru (VFO), dolgoročnemu proračunu EU za obdobje 2021–2027.
Parlament je glasoval o proračunu v višini skoraj 171 milijard evrov, kar pomeni povečanje za skoraj tri milijarde evrov, poleg že povišanega proračuna Komisije. V prihodnjih tednih bodo v skupnih pogajanjih med Svetom EU, Komisijo EU in Parlamentom EU poskušali doseči dogovor o proračunu za leto 2020 in večletnem finančnem načrtu.
Na njihovi seji v Strasbourgu so bili predsedniki ministrov EU, Komisije in Parlamenta enotno kritični do tistega, kar so imenovali »neuspeh šefov držav na vrhu v Bruslju«. Tusk, Juncker in Sassoli so obsodili neuspeh voditeljev, da bi odprli pogajanja o pristopu z Albanijo in Severno Makedonijo.
Tusk zahteva od voditeljev držav pokoro in zavezo obema balkanskima državama pred majem 2020 na vrhu v Zagrebu. Juncker je spregovoril o »veliki napaki« v Svetu EU. »Ne izpolnjujemo svojih obljub«, čeprav sta obe državi to storili, je posebej kritiziral upirajočo se Francijo in Nizozemsko.