Evropski parlament je podpisal smrtno obsodbo manjšim kmetijam in naravi. Tako okoljevarstvena organizacija Greenpeace komentira izčrpano dogovorjeno kmetijsko politiko EU.
Greenpeace obžaluje tudi, da glasovanje v parlamentu nasprotuje evropskim obljubam glede podnebne politike, ki so bile prej dogovorjene v Zeleni dogovoru. Posodobitev in trajnostni razvoj tako ne dobita priložnosti, zaključujejo tudi organizacije Natuurmonumenten, LandschappenNL, Svetovni naravni sklad, SoortenNL, Milieudefensie, RAVON, FLORON in Vlinderstichting.
Evropski poslanec Peter van Dalen (ChristenUnie) prav tako meni, da morajo biti predlogi za novo kmetijsko politiko ambicioznejši. Zato se je pri tem glasovanju vzdržal: »Po mojem bi morali še dodati kolo.«
Pred glasovanjem je že bil dosežen dogovor med tremi največjimi skupinami v Evropskem parlamentu, krščanskimi demokrati (EPP), socialisti (S&D) in liberalci (Renew Europe), da se sprejme niz kompromisnih amandmajev. Nizozemski poslanci PvdA so bili proti temu.
V prihodnjih letih bo skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije reformirana tako, da se bo načelo subvencioniranih podnebnih in okoljskih ciljev prvič uvedlo tudi v kmetijstvo. Prav tako bo večji poudarek na lokalni proizvodnji, mlajši kmetje bodo deležni več podpore, prav tako pa mora biti spoštovana podnebno pametna kmetijska politika (ki upošteva pariške podnebne cilje).
Prav ta zadnja točka bi lahko bila po besedah Van Dalena izboljšana: »Del Evropskega parlamenta se boji, da bo preveč zelena politika povzročila propad prehranske proizvodnje, medtem ko je prav nasprotno! Trajnostno kmetijstvo namreč prispeva k zagotavljanju dolgoročne prehranske varnosti.«
V novih načrtih morajo Nizozemska in druge države EU pripraviti vsako svoje strateško nacionalno načrtovanje, da zagotovijo, da bo njihovo kmetijstvo manj škodljivo za podnebje, okolje, biotsko raznovrstnost, dobrobit živali, bivanjsko kakovost in zdravje. Evropski računovodski sod pa opozarja, da ti cilji niso kvantificirani. Po poročilu Inštituta za uporabno ekologijo predlagana kmetijska politika sploh ne zmanjša emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva.
Še posebej države srednje in vzhodne Evrope preveč zaostajajo. Van Dalen: »Zaostajalci ne smejo določati ritma. V zadnjih desetletjih se je število travniških ptic prepolovilo, pa tudi populacije čebel in insektov hitro upadajo. V prihodnjih letih mora biti zato na kmetijstvo namenjene veliko več pozornosti glede biotske raznovrstnosti.«
V novem predlogu je zapisano, da morajo države članice EU stremeti k temu, da je najmanj 10 % površin krajinskih elementov ugodnih za biotsko raznovrstnost.