Podporniki izpostavljajo boj proti širjenju otroške pornografije, nasprotniki pa opozarjajo na nevarnost drsa proti nadzoru obsežnega načina, množičnemu nadzoru in kršenju temeljnih pravic.
Srž predloga je, da ponudniki in platforme (kot so Twitter, Facebook, Telegram) pred pošiljanjem pregledajo sporočila in e-pošto svojih uporabnikov glede vsebine. Kršitve pravil EU bi morali ponudniki sporočiti Europolu, ki lahko nato te podatke posreduje policiji in pravosodju.
Ker storitve, kot sta WhatsApp in Signal, uporabljajo šifriranje od konca do konca, se preiskave tehnično prestavijo na uporabniške telefone ali računalnike: t. i. „pregledovanje na strani odjemalca“ (client-side scanning - csa). Ta princip je trenutno srž burnega evropskega debate: EU sama ne razbija skrivnosti ali šifriranja, temveč to prepusti ponudnikom, in sicer pred pošiljanjem sporočil.
Trenutno predsedstvo EU Danska je julija predstavila kompromis, ki določa, da se šifriranje ne sme „oslabi ali zaobiti“ ter da se sme uporabiti le „certificirana“ (beri: dovoljena) tehnologija zaznavanja. Kritiki to označujejo za semantiko: če pregledovanje poteka pred šifriranjem, je to v resnici zadnja vrata. To napetostno polje bo delno določilo rezultat prihajajočega glasovanja.
Več držav EU podpira danski predlog, vendar še vedno obstaja blok nasprotnikov in oklevajočih. Nizozemska je prejšnji teden izrecno izrazila nasprotovanje „ukazom zaznavanja“ in opozarja na preventivno spremljanje nedolžnih državljanov. Države, kot so Poljska, Avstrija in Belgija, so prav tako označene kot kritične ali nasprotujoče v še trajajočem diplomatskem vlečenju vrvi.
Nemčija velja za odločilno: če bi Berlin pritrdil, bi se blokirajoča manjšina verjetno razblinila in načrt bi lahko nadaljeval – ne le zaradi politične gravitacije Nemčije, ampak tudi zaradi njene deleža v prebivalstvu EU. Vendar Nemčija še ni povedala da.
Po poročilih se že v približno polovici primerov obsodb hudih kaznivih dejanj v EU uporablja elektronski dokazni material. Več kot 500 kripto in varnostnih strokovnjakov opozarja, da je obsežno pregledovanje na strani odjemalca tehnično nevarno in vodi do nerealnih pričakovanj.
Storitve za šifriranje so izrazile podobne pomisleke; nekateri ponudniki celo napovedujejo, da bodo raje zapustili trge EU, kot da bi sprejeli strožje varnostne zahteve. To je eden od razlogov, ki jih je do sedaj navajala Nemčija.
Medtem pa se predlog spopada tudi z širšo borbo za moč med Brusljem in velikimi tehnološkimi podjetji. Ameriška tehnološka podjetja že nekaj časa kritizirajo strogo evropsko linijo (DMA/DSA), ki omejuje tržno moč in uporabo podatkov, ter opozarjajo na škodo za inovacije in storitve. Evropski nadzorniki pa vztrajajo pri svoji politiki in poudarjajo nujnost učinkovitega izvajanja zakonodaje.