Pospešitev prehoda na beljakovine bi lahko okrepila varnost hrane v Evropi, brez odvisnosti od uvoza beljakovinsko bogatih živil.
Pomembna stebra nemško-danske pobude sta povečanje pridelave rastlinskih beljakovin, vključno s sojino zrno, grahom in lečo, pri čemer Nemčija pričakuje znatno rast površin do leta 2030. Še posebej na trgu alternativne in trajnostne hrane se v zadnjih letih povečuje povpraševanje po rastlinskih živilskih in prehranskih izdelkih.
Pobuda je na mesečnem srečanju Sveta EU za kmetijstvo v Bruslju dobila široko podporo več evropskih držav, med njimi tudi Nizozemske, kjer je ministrica Femke Wiersma (BBB) močno zagovarjala vključitev rib kot vira beljakovin. Irska in Luksemburg pa sta vztrajala pri finančni podpori za bolj donosno pridelavo beljakovinsko bogatih rastlin. Poljska je podprla širitev proizvodnje soje kot dragocenega vira beljakovin.
Čeprav je bil predlog večinoma sprejet pozitivno, je sprožil tudi polemike, predvsem glede vloge laboratorijsko pridelanega mesa in drugih inovativnih virov beljakovin. Madžarska in Italija sta skupaj z nekaterimi drugimi državami, vključno s Francijo in Španijo, izrazili pomisleke glede vpliva gojenega mesa na tradicionalno kmetijstvo in prehransko kulturo. Zahtevali so, da za gojeno meso veljajo enako strogi predpisi EU kot za zdravila.
Nemško-danski predlog poudarja potrebo po več domači proizvodnji visokokakovostnih, podnebju prijaznih beljakovin, tako za hrano kot za živalsko krmo. „Pred nami je izziv zmanjšanja podnebnega vpliva naše pridelave hrane,“ je dejal Özdemir. Načrt vključuje ukrepe, kot so več raziskav in inovacij, raznolikost virov beljakovin ter boljše sodelovanje v vrednostnih verigah.