Ta poziv prihaja sredi vzpona skrajno desničarskih protimigrantskih strank v Evropi, kar je bilo nedavno razvidno iz volilne zmage avstrijske FPÖ in prevlade podobnih strank v državah, kot so Italija, Francija, Nizozemska in Nemčija.
Poziv sta pripravili Nizozemska in Avstrija, podpirajo pa ga države, kot so Francija, Italija, Nemčija, Češka, Danska, Grčija, Finska in Hrvaška.
Štirinajst držav članic EU, skupaj s tremi nečlanicami EU, priključenimi k schengenskemu območju – Norveško, Švico in Lihtenštajnom – je Evropski komisiji poslalo poziv k predlaganju nove zakonodaje, ki bi pospešila vračanje migrantov v njihove matične države. Njihovo zahtevo bodo ta teden prvič neuradno (»med kosilom«) razpravljali za zaprtimi vrati.
Te države menijo, da trenutna pravila omogočajo prevelik prostor za pravno presojo s strani sodnikov, kar povzroča zamude pri postopkih deportacije. Podporniki poziva vztrajajo, da naj Bruselj jasno določi obveznosti pri vračanju in zmanjša možnosti za pravne ovire. To je mogoče le, če države EU in Evropski parlament soglašajo.
Razprava o politiki vračanja začasnih prosilcev za azil že leta vpliva na politične razprave znotraj EU. Države, kot sta Grčija in Italija, so močno prizadete zaradi migrantov, ki prihajajo preko Sredozemskega morja. Te države že leta pozivajo k pravični razporeditvi ('razpršitvi') sprejema prosilcev za azil.
Med zagovorniki poostrenega vračanja menijo, da bi ta ukrep lahko zmanjšal pritisk na omenjene države, hkrati pa služil kot odvrnitev za prihodnje migrante, ki bi nezakonito želeli vstopiti v Evropo. Nova desničarska koalicija na Nizozemskem je izrazila željo po odmiku od pravil EU o sprejemu migrantov.
Po podatkih Eurostata je v letu 2023 484.160 državljanom izven EU bilo izrečeno odredbo o odhodu iz EU, od teh se je dejansko vrnilo 91.465 oseb (18,9 %). Eden izmed predlaganih zaključkov je, da zavrnjeni migranti, ki niso vrnjeni, predstavljajo varnostno tveganje, tema, ki je bila v razpravi že od leta 2018, a še ni bila formalno sprejeta.
Ta strožji pristop k migracijam je spodbudila skrb zaradi migracijskih tokov in s tem povezanim političnim pritiskom, zlasti v Nemčiji, kjer je vlada nedavno sprejela odločitev o začasnih mejnih kontrolah. Države kot Avstrija, Madžarska in Slovaška že dlje časa občasno izvajajo mejne kontrole kljub schengenskim dogovorom.
Poziv k poostrjenim pravilom prihaja nekaj tednov pred odločilnim vrhom EU o migracijah, kjer bodo med drugim razpravljali o predlogih za upravljanje migracijskih evidenc in o obveznosti migrantov pri sodelovanju pri postopkih njihove identifikacije.