Pred začetkom vrha EU, ki se začne v četrtek, so štiri visegradske države kritizirale finsko rotirajoče predsedstvo Evropske unije zaradi predloga določanja novega večletnega proračuna. Poljska, Madžarska, Češka in Slovaška ne nasprotujejo zgolj obsegu proračuna, ampak tudi zavračajo možne kazni za države članice, ki ne spoštujejo pravil EU.
Ob nastopu nove Evropske komisije se v Bruslju običajno določi tudi novi večletni finančni okvir, ki ni narejen zgolj na podlagi že obstoječih dogovorov in postopkov. V novi večletni proračunski dokument so vključena tudi sredstva za želje novih evropskih komisarjev.
Na podlagi obstoječih dogovorov želi EU pri dodeljevanju subvencij in sredstev državam odslej preverjati tudi, ali država članica spoštuje veljavne evropske predpise. V tem primeru Poljski in Madžarski grozi zmanjšanje subvencij zaradi netransparentnosti njihove pravosodne oblasti in diskriminacije tujih organizacij.
EU-predsedovanje Finska je v zadnjih mesecih opravila posvetovanja z vsemi državami članicami EU, prav tako z dosedanjo Evropsko komisijo ter z novo predsednico komisije Ursolo von der Leyen. Posvetovani so bili tudi politični voditelji skupin v novo izvoljenem Evropskem parlamentu.
Na podlagi teh posvetovanj novi večletni proračun ohranja sistem, po katerem se približno tretjina sredstev namenja kmetijstvu, ki tako ostaja največji izdatek EU. Vendar je vprašljivo, ali bo Evropski parlament to sprejel, saj je treba kmetijske subvencije odslej gledati tudi skozi prizmo trajnosti in podnebne politike. Doslej je veljalo, da bi morebitne rezanje nastopile prav v tem sektorju.
Marca je Evropski parlament izdal mnenje o osnutku proračuna Komisije za obdobje 2021–2027, v katerem je zahtevana rast z 1 odstotka na 1,3 odstotka skupnega bruto domačega proizvoda. Julija so se voditelji držav članic postavili na svoj položaj, ki želi maksimum obdržati pri sedanji 1 odstotku. Evropska komisija pa trdi, da je potrebna rast do 1,13 odstotka. Trenutno potekajo pogajanja, da bi do prve polovice leta 2020 dosegli soglasje med tremi ključnimi EU institucijami.
Finsko predsedstvo je pred vrhom EU pripravilo dokument za olajšanje razprave, ki temelji na anketi, poslani članicam julija. Po dokumentu se države članice glede celotnega prispevka k prihodnjemu MFK (večletnemu finančnemu okviru) razlikujejo med 1,00 % BNI 27 držav EU in predlogom Komisije 1,11 %.
Posledično finsko predsedstvo vztraja pri delitvi sredstva na tretjino za industrijske sklade, tretjino za kmetijstvo in tretjino za ostala področja politike. Vse druge zahteve za novo politiko morajo biti plačane z znižanjem izdatkov na drugih mestih v proračunu.
Eden od diplomatov iz visegradske države je za novinarje povedal, da upa, da finska nota ne bo osnova za razpravo, in opomnil, da vsaj dve državi visegradske skupine obravnavata vprašanje kazni kot »rdečo črto«. Hkrati je priznal, da Nizozemska ne bo podprla novega večletnega poročila brez novih sankcij.
Visegradska štiri imajo tudi skupen položaj za močno podporo začetku pogajanj o članstvu v EU za Severno Makedonijo in Albanijo, a je diplomat priznal, da francoska opozicija verjetno ne bo popustila.