Znotraj Evropske unije se morajo pogajanja o večletnem proračunu nadaljevati, saj med državami obstajajo velike razlike glede višine izdatkov. Ne samo, da se voditelji vlad med seboj razlikujejo v mnenjih, temveč tudi Evropska komisija in Evropski parlament izražata različne želje in postavljata drugačne pogoje.
Na vrhu EU prejšnji teden v Bruslju je postalo jasno, da se še tri države upravljajo proti trenutnemu načrtu za večji bruseljski proračun. Švedska, Avstrija in Danska so se pridružile prejšnjim pomislekom Nizozemske in Nemčije.
Po predlogu Evropske komisije naj bi se kljub odhodu Britancev prihodnji večletni proračun povečal na 1300 milijard evrov – kar je povečanje približno 300 milijard. To predstavlja 1,11 odstotka skupnega evropskega dohodka. Evropski parlament celo predvideva 1,3 odstotka.
Vendar pa pet držav želi, da se za proračun EU nameni največ 1 odstotek. EU se ne more izogniti tej 'koaliciji petih neto plačnikov', je povedal avstrijski minister Eduard Müller. "Ko Britanija zapusti EU, bomo mi financirali 40 odstotkov evropskega gospodinjstva. Do takšne situacije je treba pristopiti odgovorno," je dejal Müller.
Voditelji EU so finskemu predsedstvu dali nalogo, da do naslednjega vrha EU decembra najde nov kompromis, je sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska vztraja pri zgornji meji izdatkov, ki ne sme preseči 1 odstotka gospodarstev držav EU. To je približno enako trenutnemu proračunu v vrednosti okoli 1000 milijard evrov za obdobje sedmih let.