Ministri za energijo menijo, da je treba v državah EU porabo energije zmanjšati za deset odstotkov: pet odstotkov kot obvezno in še dodatnih pet odstotkov prostovoljno. To naj bi začelo veljati že 1. decembra, če bo njihov tristočlanski načrt prihodnji teden na izrednem vrhu EU, ki ga bodo potrdili voditelji držav, sprejet.
Ministri za energijo prepuščajo posameznim državam EU konkretno izvajanje; ne bo enotnega zavezujočega paketa za vse države. To naj bi bila zahteva za vsako posamezno državo članico, vendar je od vsake države odvisno, kako bo to izvedla.
Zaradi tega ministri niso podprli zahteve evropskega kmetijskega združenja Copa-Cogeca, naj podjetja v prehrambni verigi izvzamejo iz obveznega varčevanja z energijo. Prav tako so zavrnili zahtevo organizacij za zaščito živali, ki so zahtevale, da se 'energijsko požrešna' bioindustrija začasno povsem ustavi.
Poleg obveznega varčevanja (od decembra do aprila) se bodo izkoriščale megaznani dobički vetrnih in sončnih elektrarn, ki niso na fosilna goriva, da bi prebivalcem in podjetjem omogočili popuste, prav tako pa bodo elektrarne na fosilna goriva (plin, premog, olje) morale del svojih dobičkov v obliki 'solidarnostnega prispevka' oddati.
Evropska komisija je omenila, da bi lahko ti presežni dobički zagotovili kar do 140 milijard evrov pomoči državam EU, ki jih bodo lahko usmerile h gospodinjstvom in podjetjem.
Do zdaj še ni bilo postavljene zgornje meje cene za uvoz ruskega plina. Nizozemska je za to; nekatere druge države, med njimi tudi Madžarska, ki je močno odvisna od ruskega plina, pa niso. Nizozemska meni, da bi morale druge države EU podpreti vzhodne države, ki so še vedno v veliki meri odvisne od ruskega plina.