"To je prvi konkreten politični odziv, ki želi ublažiti skrbi kmetov glede njihovih prihodkov," pravijo na Komisiji. Predsednica Ursula von der Leyen želi kmetom omogočiti določeno fleksibilnost v času, ko se soočajo s številnimi izzivi.
Kmeti niso prepričani glede te napovedi. Povedali so, da gre za znak dobre volje, a da bo potrebno veliko več kot to. Preložitev za eno leto označujejo kot odlašanje, pravi belgijski kmetijski vodja.
Pravilo o neobdelani kmetijski zemlji je že nekaj let del evropske kmetijske politike, vendar doslej ni bilo uvedeno. Ta ukrep je bil zasnovan, da bi počil kmetijski zemlji in s tem izboljšal biotsko raznovrstnost. Vojna v Ukrajini je pred dvema letoma prisilila Evropsko komisijo k odlogu tega ukrepa, saj se je bojaznilo, da bi lahko prišel v nevarnost oskrba s hrano.
Kmeti, ki želijo prejemati evropske subvencije, morajo del svojih obdelovalnih površin nameniti za gojenje dušik vežečih rastlin - na primer leče - t. i. zajemnih rastlin. Prav tako mnogi evropski kmetje ta ukrep EU dojemajo kot vdor v svojo vsakodnevno prakso. Vidijo ga kot simbol vedno strožjih pravil, ki jih izpostavlja Evropska unija.
V četrtek je v Bruslju načrtovan evropski vrh. Protesti kmetov in evropska kmetijska politika bosta visoko na dnevnem redu. Evropski voditelji držav morajo še potrditi ta odlog, preden postane dokončen. Belgija in Francija sta že veliki podpornici.
Na tem evropskem svetu bodo v ospredju tudi pogajanja z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Ta je decembra izkoristil veto za 50 milijard evrov pomoči Ukrajini. Na dnevnem redu bo tudi vojaška podpora Kijevu. Pet evropskih voditeljev, med njimi predsednika Nemčije in Francije ter nizozemski premier Mark Rutte, so v odprtem pismu skupaj pozvali k nadaljevanju podpore Ukrajini.
"Začetkom leta 2023 se je Evropska unija zavezala, da bo do konca marca 2024 Ukrajini dostavila milijon granat. Huda realnost je, da tega cilja nismo dosegli," še dodajajo v odprtem pismu v ‘Financial Times’.