Finančni vrh evropskih voditeljev o večletnem proračunu je bil predčasno prekinjen brez doseženega rezultata. Po besedah predsednika EU Charlesa Michela ni bilo mogoče doseči sporazuma. Zaradi odhoda Britanije iz EU je na prihodkovni strani proračuna EU nastal primanjkljaj v višini od 60 do 75 milijard evrov.
Michelova prizadevanja za premostitev različnih stališč 27 članic niso uspela. Zastoja so povzročile države Nizozemska, Danska, Švedska in Avstrija, ki ne želijo zvišati svojih letnih prispevkov. Veliko drugih držav EU pa si prizadeva za višji proračun. Prav tako obstaja močan odpor proti morebitnim varčevalnim ukrepom na področju kmetijskih subvencij in skladov za regionalni razvoj.
Razhajanja med vladami EU ne zadevajo samo vprašanja, kako nadomestiti izpad britanskega prispevka, ampak tudi prihodnjo vizijo nove Evropske komisije o podnebni politiki, Zeleni dogovoru, novih tehnologijah, boljši meji nadzoru in drugi novi politiki. Za to je treba najti nove prihodke ali pa močno zmanjšati obstoječe izdatke.
Poleg tega Evropska komisija in Evropski parlament menita, da je treba poiskati 'druge prihodke'. Ta zavita oznaka pomeni, da bi mnogi radi uvedli lastne 'davke' EU, kar pa je večina držav EU doslej načeloma zavračala. S tem bi namreč EU lahko neposredno pobirala davke od prebivalcev držav članic. Doslej vsi prihodki EU potekajo preko proračunov posameznih držav članic.
V okviru EU se že razmišlja o uvedbi vrste davka na internet, kjer bi svetovna tehnološka podjetja davčno obračunavala dobiček, ki ga ustvarijo v teh državah. Prav tako se razmišlja o nekakšnem 'davku za trajnost' na okoljsko nezaželene uvozne izdelke in na plastične odvržene steklenice.
Nizozemska vlada ne želi, da Nizozemska plačuje več, kot že sedaj. Nizozemska namreč že zdaj plačuje več, kot prejme, in je v tem pogledu na petem mestu kot tako imenovani neto plačnik. Leta 2018 je Nizozemska prispevala 2,5 milijarde evrov več v proračun EU, kot je neposredno prejela. "Prednosti, ki jih Nizozemska ima zaradi enotnega trga, niso vštete," je pojasnil govorec Evropske komisije.
Nizozemski premier Mark Rutte je zataknitev pogajanj označil kot "ni katastrofa. Prej smo tudi že potrebovali več kot nekaj mesecev, da smo dosegli dogovor," je dejal Rutte. Nekateri deli kompromisnega dokumenta predsednika EU Michela, ki je bil v petek zvečer končno predložen na pogajalsko mizo, so Ruttea prijetno presenetili. V njem so bile navedene zanimive zadeve za Nizozemsko, tudi o diskontih, a je 17 držav članic ta dokument zavrnilo. V dokumentu je bilo tudi predlagano, da bi Nizozemska dobila nekaj dodatnih let prihodkov iz carin.
Po Michelovih besedah je bilo srečanje z voditelji držav koristno in potrebno. V prihodnjih dneh in tednih bo po njegovih navedbah potekalo veliko neformalnih posvetovanj. Kdaj se bodo voditelji držav ponovno sestali, še ni znano. Michel meni, da čas še ni primeren za določitev datuma novega vrha.