Da bi dosegla ničelne neto emisije vseh toplogrednih plinov v 25 letih, želi EU do leta 2030 zmanjšati izpuste CO2 za 55 odstotkov glede na leto 1990. Sektorja kmetijstva in prometa cilja presegata za več kot šest odstotkov, kažejo nove izračuni Evropske agencije za okolje.
V poročilu o državah, objavljenem v ponedeljek, je razvidno, da skoraj vse države EU ne bodo dosegle svojih nacionalnih ciljev, EU pa bo leta 2030 dosegla največ 51-odstotno zmanjšanje.
Ta energetska in podnebna poročila opravljajo podobno funkcijo kot nacionalni strateški načrti (NSP) v skupni kmetijski politiki. S tem lahko Bruselj analizira, ali je EU na pravi poti do doseganja podnebnih ciljev.
Evropska komisija je med drugim zaskrbljena zaradi izpustov metana in drugih toplogrednih plinov iz živalskega gnoja in umetnih gnojil na Nizozemskem. Prav tako mora Nizozemska natančneje navesti, kaj bo storila proti izpustom dušika. Za vse države ima Bruselj podobna priporočila.
Vzrok, da EU ne dosega lastnih podnebnih ciljev, ni le premalo zmanjšanje emisij, temveč tudi prepozna realizacija obnovljivih virov energije. Pomembno vlogo ima tudi počasnejši odmik od okolju škodljivih fosilnih goriv (zlasti premoga in nafte).
Cilji za zadrževanje ogljika, na primer v gozdovih in barjih, v višini 310 milijonov ton CO2 ekvivalenta bodo po pričakovanjih zgrešeni za 40 do 50 milijonov ton, ugotavlja komisija. "Jasno je, da potrebujemo močnejše zaveze držav EU," je dejal podnebni komisar Wopke Hoekstra.