Razprava je tudi zadnji sestanek ministra za kmetijstvo in gozdarstvo pod vodstvom belgijskega predsedstva EU; od 1. julija bo manj pro-evropska Madžarska pol leta predsedovala EU. Poleg tega bo v prihajajočem polletju veliko odločanja EU zastalo, v pričakovanju imenovanja nove evropske komisije. Voditelji držav že za zaprtimi vrati razpravljajo o tem, kateri komisarji so primerni za ponovno imenovanje in kateri ne.
Odhajajoča sedanja komisija je prejšnji teden (po načrtu) predstavila osnutek proračuna za leto 2025. V njem je predviden skorajda proračunsko nevtralen proračun, z le redkimi (že prej dogovorjenimi) prilagoditvami.
Tudi za skupno kmetijsko politiko ni predvidena nobena povišica, kljub prejšnjim apelom komisarja Wojciechowskega. Po njegovem mnenju je treba vsaj povečati »katastrofalni sklad« in vse postavke prilagoditi inflaciji. Komisija namerava za SKP prihodnje leto rezervirati 53,8 milijarde evrov, kar je enako kot v proračunu za 2024. Wojciechowski, ki je zadnjih pet let skrbel za področje kmetijstva, je pozval evropske voditelje, naj priznajo pomen SKP-ja.
Belgijsko predsedstvo bo ministrstvo za kmetijstvo v Luksemburgu pozvalo, naj sprejme vrsto sklepov o želeni prihodnosti kmetijstva. Ti sklepi naj bi bili odgovor na nedavne kmečke proteste v številnih državah EU ter na izzive, s katerimi se bo kmetijski sektor v prihodnjih letih soočal.
Poleg tega bo nova kmetijska politika morala upoštevati izid (?) kmetijskega dialoga predsednice komisije Ursule von der Leyen. Ta je začetek tega leta – pod pritiskom kmečkih protestov – ukrepe Green Deala na področju kmetijstva začasno zaustavila in obljubila »dialog s kmeti«. Od takrat o tem dialogu skorajda ni bilo slišati več.
Edino, kar sta od takrat konkretno sprejela Evropski parlament in države EU, je odločitev, da štiri podnebna pravila, sprejeta leta 2021, ne bodo obvezna, ampak prostovoljna. Poleg tega so bili ti štirje ukrepi takoj začasno ustavljeni zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Veliko omenjena »odprava bremen« je prepuščena državam EU samim in se večinoma nanaša na odpravo administrativnih obveznosti, ne na odpravo subvencij in davkov.
Poleg tega so prejšnji teden uradno začeli pogajanja z Ukrajino o njenem vstopu v EU. Država, ki jo oblegata Rusija, želi spremeniti svojo geopolitično usmeritev proti EU in se povezati z Evropo. Ti postopki lahko trajajo leta, lahko pa tudi hitro določijo smer razvoja.
Če bo ta »kmetijski velikan« sprejet na skupni trg EU, bo to skoraj povsem zamajalo trenutno kmetijsko politiko in proizvodnjo hrane. Zato je že zdaj jasno, da se v kmetijski politiki EU v bližnji prihodnosti ne bo nič spreminjalo, v pričakovanju novega (malce bolj desnega) evropskega parlamenta, nove skupine komisarjev (vključno z ponovno Von der Leyen?), novega (višjega?) proračuna SKP ter (hitrega ali počasnega) sprejema Ukrajine.