To priporočilo so začetkom tega tedna podali višji uradniki iz 27 držav EU v Posebnem odboru za kmetijstvo (SCA). Ta skupina je pripravila debate za Kmetijski svet, ki bo prihodnji teden v Bruslju. Evropska komisija prav tako sodeluje na vseh srečanjih SCA. SCA velja za enega najvplivnejših svetovalnih organov za evropsko kmetijsko politiko.
O obljubljenem 'strateškem dialogu' Von der Leyen je v Bruslju še malo vsebinskih podatkov znanih. Lani je pozvala k preseganju polarizacije glede spornih vprašanj, kot je uporaba pesticidev v kmetijstvu. Po njenih besedah je mogoče združiti zdravo kmetijstvo in ohranjanje narave.
Njen cilj je pripeljati vse akterje v verigi preskrbe s hrano za mizo dialoga. Ne le proizvajalce in predelovalce, temveč tudi druge zainteresirane strani, vključno z državljansko družbo. Zato je zdaj naslovila memorandum s tremi ciljnimi vprašanji kmetijskim ministrom in kmetijskim organizacijam. Ministri se bodo zbrali 23. januarja v Bruslju; kmetijske organizacije pa dva dni pozneje.
Evropska kmetijska zveza Copa-Cogeca pravi, da bodo Von der Leyen obdržali na besedi in da so zaradi nedavnih kmečkih protestov bolje pripravljeni za pogajanja z Evropsko komisijo. Vendar je še treba počakati, ali bodo ministri ali EK dovolili, da kmetijske zveze omejijo razpravo le na 'interese kmetov', ali pa se bo dejansko pogledalo tudi na 'prihajajoče izzive' (Ukrajina?).
Na dnevnem redu srečanja 27 ministrov za kmetijstvo je od prejšnjega tedna Von der Leyenov navidez preprost poziv s tremi vprašanji: kakšni so pogoji, da kmetje lahko še naprej zagotavljajo hrano in surovine ter trajnostno ustvarjajo dostojne prihodke? Katere teme bi želeli izpostaviti, da bi depolarizirali razpravo o kmetijskih vprašanjih? Katere rezultate pričakujete od tega strateškega dialoga?, tako sprašuje ministre za kmetijstvo.
Ta poziv je očitno začetek dialoga. Na kmetijskem svetu LNV bo sodelovalo kar štiri evropske komisarke in komisark: Janus Wojciechowski (kmetijstvo), Stella Kyriakides (hrana), Virginijus Sinkevičius (okolje) in Maroš Šefčovič (Zeleni dogovor). "Želimo začeti razprave, da ponovno zgradimo konsenz o SKP in evropskem kmetijstvu," je nedavno povedal podpredsednik Šefčovič, ki je konec lanskega leta prevzel naloge Zelenega dogovora od Fransa Timmermansa.
Kaj bo povedal nizozemski minister Adema, še ni jasno. V pismu parlamentu je navedel nekaj neobvezujočih pripomb, da 'vlada pozdravlja pobudo... dialog je nujen... lahko krepi povezave... in da mora nastati skupna evropska vizija'.
Z zdaj izbranim pristopom ('najprej vprašati, kaj ministri pričakujejo') ostaja popolnoma nejasno, kdaj lahko pričakujemo zaključke ali odločitve. Ob upoštevanju volitev v evropski parlament (junij letos), sestave nove Evropske komisije (jesen letos) in oblikovanja nove evropske kmetijske politike (začetek prihodnjega leta) za zdaj ni mogoče pričakovati veliko konkretnega.
Taka praksa zbiranja vprašanj od ministrov ('pridobivanje mnenj') je sicer v postopku odločanja v EU dokaj običajna: s tem se prepreči, da bi (uradne) note in predlogi politik vsebinsko odstopili od tega, kar si očitno želijo ministri in politiki. Von der Leyen je pred tem poudarila, da je dialog potreben, da se depolarizira razprava o hrani. Njenih treh vprašanj ministrom in kmetijskemu sredstvu je očitno trenutek za začetek 'te evropske polderizacije'.