Ta predlog, ki začasno predvideva prepoved uporabe teh tehnik, je v nasprotju z ugotovitvami Evropske agencije za varnost hrane EFSA, ki ni našla zadržkov glede njihove uporabe. EFSA navaja, da so NGT, kot je CRISPR-Cas, varne in ne predstavljajo večjega tveganja kot tradicionalne izboljevalne tehnike.
Vendar pa je madžarski predlog sporen. Več držav članic EU, vključno s Nizozemsko, zagovarja sprostitev trenutnih strogih pravil glede gensko spremenjenih organizmov (GSO). Poudarjajo prednosti NGT, kot je hitrejši in učinkovitejši razvoj kultur, ki so bolj odporne na bolezni in podnebne spremembe.
Nasprotniki, med katerimi sta Poljska in Madžarska, pa ostajajo zaskrbljeni zaradi etičnih in zdravstvenih vplivov genske modifikacije.
Samo madžarsko predsedovanje je prav tako predmet polemike. Madžarska je v EU deležna kritik zaradi pomislekov glede pravne države in demokratičnih vrednot v državi. Te kritike vržejo senco na njihovo začasno vodenje v EU.
Poleg tega evropski voditelji trenutno razpravljajo o sestavi nove Evropske komisije. Te spremembe bi lahko privedle do premikov v trenutni kmetijski politiki EU. Zato se pričakuje, da v prihodnjih mesecih ne bo sprejetih hudih odločitev glede regulacije NGT.
Razdvojenost med državami članicami EU in negotovost glede prihodnje politike otežujeta pot do enotnega stališča o NGT. Medtem ko nekatere države vztrajajo pri inovacijah in napredku, druge ostajajo previdne zaradi varnostnih in etičnih razlogov. Razprava o prihodnosti genetskega izboljševanja v evropskem kmetijstvu bo zagotovo še dolgotrajna in zahtevna.