Ministri za kmetijstvo večine držav EU imajo velike pomisleke glede nove uredbe o umetnih gnojilih, ki jo je Evropska komisija predstavila prejšnji mesec. Večini ministrov ni všeč, da želi Bruselj določiti, za koliko odstotkov je treba zmanjšati uporabo umetnih gnojil. Načrt podpirajo največ »na splošno«, a imajo številne zadržke in pomisleke glede različnih vidikov.
Le peščica držav, med njimi Nizozemska, se vnaprej strinja, da mora biti evropska pridelava hrane v kmetijstvu in živinoreji bolj trajnostna in biološka.
Zdravstvena komisarka Stella Kyriakides je na mesečnem ministrskem svetu za kmetijstvo EU jasno povedala, da Komisija vztraja pri Zelenem dogovoru in strategiji od kmetije do vilice ter da »nič delati ni opcija«. Poudarila je tudi, da bo za vsako državo mogoča individualna fleksibilna obravnava in da bo Bruselj objavil uporabljeno metodo izračunavanja odstotkov za posamezne države.
Komisarka Kyriakides je prav tako pojasnila, da ne bo »prepovedi« in da bodo kemična sredstva še vedno mogoča »kot zadnja možnost«, če ni druge rešitve.
Veliko ministrov pravi, da so njihove države v preteklih letih že močno zmanjšale uporabo umetnih gnojil in bi bilo nekaj takega nekako vredno priznati. Dejstvo, da mora vsaka država zmanjšati vsaj za 35 %, pa jim ni všeč. Prav tako protestirajo proti prepovedi uporabe umetnih gnojil v »ranljivih območjih«, kot so gozdovi in območja Natura 2000.
Za nekatere države (kot sta Švedska ali Finska z veliko gozdovi ali Slovenija in Grčija z obsežnimi naravnimi območji) bi to pomenilo znatno zmanjšanje kmetijske soizrabe. Te države se zavzemajo za drugačno kategorizacijo škodljivih in prepovedanih snovi v primerjavi z nekoliko škodljivimi.
Kyriakides je zaskrbljenim ministrom povedala, da nova uredba o umetnih gnojilih ne bo začela veljati takoj, ampak po prehodnem obdobju. Prav tako je ovrgla trditev, da za večino kemijskih pesticidov ni ustreznih nadomestkov.
Opozorila je, da je Evropska komisija v zadnjih letih odobrila več kot dvajset novih sredstev za zatiranje škodljivcev. Poleg tega lahko države članice z uporabo ekosheme nove skupne kmetijske politike subvencionirajo kmete, ki preidejo s kemikalij na okolju prijazna sredstva za zatiranje škodljivcev.