Ministri za finance EU so v Luxemburgu dosegli dogovor o vzpostavitvi ločenega spodbujevalnega sklada za države EU, ki uporabljajo evro kot plačilno sredstvo. Trenutno predlagani sklad je bleda senca prvotnih največjih načrtov francoskega predsednika Macrona, ki je želel velik sklad izven proračuna EU in izven odločanja EU.
O oblikovanju in financiranju Instrumenta proračunske konvergence in konkurenčnosti (BICC), kot se uradno imenuje ta proračunski instrument, se je pogajalo skoraj dve leti. Instrument je namenjen strukturnim reformam in investicijam za okrepitev evroobmočja, vendar ne gre za 'proračun evroobmočja'.
Nizozemska ministrica za finance Wobke Hoekstra se je od samega začetka uprla ločenemu toku denarja za države evroobmočja. Poleg tega ni bilo jasno, od kod naj bi ta denar danes prišel. Po mnenju ministrice Hoekstre so v Luxemburgu zdaj "storili dobre korake k boljši porabi denarja EU z zavezovanjem proračuna k reformam".
O velikosti 'sklada', ki bo napajan iz večletnega proračuna EU za obdobje od 2021 do 2027, se pogajanja šele začenjajo. Vendar se pričakuje, da za sedemnajst držav evroobmočja ne bo na voljo več kot 20 milijard evrov za sedem let. Sklenjeni so bili tudi dogovori o dostopu do teh sredstev za države, ki niso del evroobmočja.
Prav tako se zdi, da je dosežen nek napredek pri uvedbi 'internetnega davka' po celotni Evropi, ki ga je Francija že uvedla letos. Ker v EU dogovora o tem niso dosegli, so Francozi raje ukrepali sami. Zdaj je tudi Italija napovedala uvedbo davka na 'čezmejne dobičke'. Po italijanskih navedbah je treba davek plačati v državi, kjer se dosega promet in dobiček.
Države EU, ki so oklevale pri uvedbi novega digitalnega davka, so prej zahtevale, da takšen ukrep velja globalno, in šele če to ne bo mogoče, naj EU ukrepa sama. Prav ta teden so ocenjevalci OECD sporočili, da je uvedba takega internetnega davka mogoča.