Nizozemska koalicijska vlada se sooča z vse večjo kritiko lastnih svetovalcev in najvišjih članov glede nizozemskih ugovorov proti evropskemu financiranju. Tudi predsednik Nizozemske banke, nekdanji premier in vpliven vodja delodajalskih organizacij menijo, da Haag ne bi smel biti tako varčen, ampak prav nasprotno, radodaren.
Nizozemska se skupaj z nekaj drugimi državami EU upira trenutnim predlogom Evropske komisije, ki bodo obravnavani na videokonferenci v petek. Še posebej je občutljivo podeljevanje nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje po koroni. Skupaj s Dansko, Švedsko in Avstrijo je Nizozemska že prej predložila svoj predlog. Ti ‘varčni štirje’ želijo med drugim, da sklad za okrevanje podeljuje le posojila in ne nepovratnih sredstev.
Prav finančne institucije, delodajalci, svetovalci, parlamentarna opozicija in banke so vladi vedno svetovali, naj bo zadržana in previdna pri subvencijah in plačilih tem evropskim silam v Bruslju, sedaj pa na premierja Marka Rutteja in ministra Wobke Hoekstro pritiskajo, naj stopita preko lastne sence. Nizozemska s trenutnim nasprotovanjem ne ogroža le lastne kredibilnosti, ampak tudi evropsko sodelovanje in integracijo, saj jih ogroža z zadrževanjem namesto napredka.
To ni bilo le mnenje predsednika združenja delodajalcev Hansa de Boerja in predsednika centralne banke Klaasa Knota, ampak tudi nekdanjega premierja Jan-Petra Balkenendeta. V nizozemskih razmerah je izjemno, da se nekdanji premier ali minister izraža o politiki svojih naslednikov. S tem postaja nizozemska kritika bruseljskih velikih načrtov vse bolj omajana.
Poleg tega se zdi, da nizozemsko „ne“ postaja vse bolj izgovor in škatlica, namesto vsebinska in resnična. Za kulisami EU so bile v zadnjih tednih obravnavane mnoge od prej omenjenih ugovorov ‘varčne četverice’. Pravzaprav gre zdaj le še za dejstvo, da bodo države EU kmalu morale povečati svoje letne prispevke. A temu je nasprotno, da bodo za to dobile tudi več nalog v EU.
Predlog Evropske komisije za sklad za okrevanje po koroni v vrednosti 750 milijard evrov se dolgoročno izplača, pravi tudi en najvišjih in najvplivnejših vrhovnih uradnikov v Bruslju. Po besedah najvišjega budgetnega uradnika, Nizozemca Gerta-Jana Koopmana, bo gospodarska rast v prihodnjih letih na koncu pokrila stroške. Kot je priznal, bodo sprva predvsem južne države EU od tega imele koristi. A tudi Nizozemska bi imela dolgoročno koristi, če bi se celotna Evropa izboljšala. »Vsi imajo koristi,« pravi Koopman, ki je dodal, da načrt pomaga državam EU ohraniti enotnost.
Predsednik Klaas Knot Nizozemske banke (DNB) meni, da je komisijski načrt dober izhodiščni položaj za pogajanja. Vendar pa je natančna vsebina po njegovih besedah politična odločitev. Nekdanji premier Jan Peter Balkenende bi si želel, da se razprava manj osredotoči na nasprotja med »mi« in »oni«.
Tudi nizozemski europoslanci z različnih strank se v glavnih potezah strinjajo z novim proračunom EU in ne kažejo razumevanja za zavrnitve Rutteja in Hoekstre. Vodja delegacije CDA Esther de Lange pozdravlja predloge. Menila je, da je trajalo predolgo. Vendar je opozorila na tveganja skupnega zadolževanja.
D66 pozdravlja »evropski rešilni obroč« in poziva nacionalne vlade, naj o njem čim prej odločijo. Europoslanka Sophie in ’t Veld: »Premier Rutte in minister Hoekstra morata zdaj res spoznati, da je evropski interes tudi nizozemski interes. Vlaganje v Evropo pomeni vlaganje vase.« Po mnenju D66 mora biti podpora pogojena z spoštovanjem demokracije in pravne države.
Po mnenju Derka Jana Eppinka (Forum za demokracijo) je sklad za pomoč zaradi korone »politični državni udar« Evropske komisije.
Paul Tang (PvdA) imenuje predloge »zelo razumne« in je kritičen do štirih »varčnih držav« Nizozemske, Avstrije, Danske in Švedske. »Opazovati svet v ognju iz svojega utrjenega gradu ni rešitev za svetovno krizo. Zdaj je čas, da stopimo skupaj in pošteno razdelimo račun.«