Ker dosedanje akcije proti zavrženi hrani skorajda niso imele učinka, želi Bruselj trenutno neobvezno dogovorjeno zadevo spremeniti v pravno zavezujoč cilj.
Evropska komisija navaja, da večina (70 %) zavržene hrane nastane v predelavi, prodaji na drobno, gostinstvu in gospodinjstvih, zato meni, da naloga za primarni sektor ni potrebna. Bruselj želi zmanjšati zavržke v predelovalni in embalažni industriji za 10 odstotkov, v prodaji na drobno, gostinstvu in gospodinjstvih pa za 30 odstotkov.
Po mnenju ministra za kmetijstvo Pieta Ademe je to občutno manj kot 50 odstotkov (za prodajo na drobno in potrošnike), ki jih Nizozemska in druge države EU že izvajajo. Zato želi Nizozemska obdržati cilj zmanjšanja za 50 odstotkov in vključiti tudi primarni sektor.
Nizozemska bo ta predlog naslednji teden vložila na Svetu EU za okolje, kjer se bo določila nova okvirna direktiva o odpadkih. Agrarni vidiki predloga bodo obravnavani v Kmetijskem svetu ministerstva LNV.
Minister Adema pravi tudi, da morata kmetijstvo in živinoreja začeti voditi lastne evidence o izgubah proizvodnje in pridelkov. 'To zato, da sektor zaščitimo pred prenašanjem odgovornosti za zavržke na druge dele verige.'
Prav tako bo zagovarjal obveznost poročanja za posamezne organizacije in ne samo za države članice, skladno z uspešnim nizozemskim prostovoljnim spremljanjem, je dodal Adema.
Po raziskovalcih Eurostata ima zavržena hrana močan gospodarski, socialni in ekološki vpliv. V državah EU se letno zavrže približno 89 milijonov ton hrane (131 kilogramov na prebivalca), kar predstavlja izgubo približno 132 milijard evrov.
Na Nizozemskem se v povprečju na prebivalca zavrže 34,3 kilograma užitne hrane, od tega skoraj pet kilogramov celo nerazpakirano v lupini ali embalaži. Gospodinjstva zvrnejo okoli 10 odstotkov svojih tedenskih nakupov, kar v povprečju predstavlja vrednost 120 evrov na osebo na leto. Na Nizozemskem gospodinjstva predstavljajo približno 30 odstotkov celotne zavržene hrane v verigi, vključno s proizvajalci, gostinstvom in supermarketi.

