Predlog glede pesticidov je zastal zaradi tega, ker več držav EU ne želi nobenih omejitev pri uporabi kemikalij v kmetijstvu ali pa želijo predlog odložiti za obdobje po evropskih volitvah (junij 2024). Pred šestimi meseci je takratno češko predsedstvo predlog vrnilo komisarjem Timmermansu, Sinkevičiusju in Kyriakidesovi z zahtevkom po dodatni "analizi učinkov".
Dodatno poročilo obsega 218 strani in razkriva, da so učinki na večino kmetijskih proizvodov daleč manjši od pričakovanj, da popolne prepovedi ne bo (razen za javne parke in drevoredne površine) ter da omejitve v zemljiški in vrtnarski proizvodnji veljajo le za resnično "nevarna" (zdravju škodljiva) sredstva.
Poleg tega je Bruselj že prej jasno povedal, da morajo države, ki so že močno omejile uporabo pesticidov, zaradi tega prejeti manjše obremenitve.
Dodatno poročilo o učinkih je bilo pred kratkim razkrito in bo morda 5. julija predstavljeno s strani Evropske komisije. Vendar Bruselj to povezuje tudi s svojim predlogom zakona o obnovi narave, glede katerega okoljski odbor (envi) Evropskega parlamenta v torek načrtuje končno glasovanje.
Trenutno predsedstvo EU na Švedskem je predstavilo dva tehnična kompromisa za predlog o pesticidih. Države članice imajo možnost izbirati med smernicami za posamezne pridelke ali za skupine pridelkov. Prav tako se lahko države EU odločijo, da ta obveznost izpolnijo z vzpostavitvijo zavezujočih pravil.
Države članice morajo pripraviti smernice ali pravila za pridelke, ki skupaj zasedajo 75 % (prej 90 %) kmetijske površine. Večina držav EU podpira te možnosti, tudi Nizozemska, kar Adam sporoča v svojem pojasnilu v pismu parlamentu.
Poleg tega bodo ministri za kmetijstvo na dvodnevnem posvetovanju razpravljali tudi o zahtevku sedmih držav EU za ohranitev dveh začasnih sprostitev v skupni kmetijski politiki (SKP) tudi v naslednjem letu. To ostaja nujno za zaščito ogrožene svetovne prehranske varnosti zaradi ruske vojne proti Ukrajini. Evropska komisija ocenjuje, da so prehranski vplivi sicer pod pritiskom, a doslej so ostali razmeroma obvladljivi.
Gre za dve sprostitvi glede obvezne kolobarne prakse in obdelave neizkoriščenih, v koruzo vključenih parcel v korist spodbujanja biotske raznovrstnosti. Ti dve derogaciji sta bili lani vpisani v SKP 2023-2027 pod pritiskom Evropskega parlamenta („začasno, za eno leto“), ko je bilo jasno, da bo izvoz ukrajinskega žita prizadet zaradi ruske blokade pristanišč v Črnem morju.
V pobudi Estonije, Latvije, Litve, Finske, Poljske, Češke in Madžarske je izpostavljen tudi dolgotrajen sušni pojav in s tem povezani slabi pridelki, zaradi česar bi bilo zaželeno razširiti proizvodne zmožnosti.