Minister Adema se zato za leto 2023 drži svojih dogovorov z Državnim zborom in kolegi iz EU, vendar za prihodnje leto vidi druge možnosti.
Po koncu mesečnega kmetijskega posveta EU v Bruslju je Adema na vprašanje povedal, da bi se z veseljem zavzel pred komisarkom Wojciechowskim za ločen režim za 'občutljiva območja glede izpiranja'. Tudi druge države EU imajo verjetno primere iz prakse. Morda bi bilo treba gledati tudi le na »nekatere pridelke«.
Adema je napovedal, da je pripravljen na pogovor z nizozemsko kmetijsko panogo. Tako je odgovoril na nedavno prošnjo nizozemske kmetijske zbornice LTO. Izpostavili so, da se narava preprosto ne drži človeškega koledarja.
Adema je povedal, da če panoga ponudi alternativo, ki ustreza evropskim številkam in kriterijem za izpiranje in onesnaževanje tal, bo z veseljem to predstavil v Bruslju. S takim pristopom (ostajati znotraj okoljskih kriterijev, a z drugo potjo) je Nizozemska lani znotraj EU razbremenila zastoje v razpravi o dovoljevanju gnojenja z naravnimi viri (Renure).
Tudi druge države so že neuspešno pritiskale v Bruslju za prestavitev koledarskega datuma za setev zajetnih rastlin. Države EU želijo ohraniti cilje skupne kmetijske politike, a če je mogoče doseči te kriterije na druge načine, se v Bruslju o tem običajno da pogovarjati, kar je bil pomen Ademovega odgovora.
Prav tako je opozoril, da lahko (na primer) krompirjeva panoga že zdaj zaradi počasne rasti pridelka izbira žetev po 1. oktobru (in setev zajetnih rastlin), pri čemer bodo naslednjo sezono iz Bruslja dobili dovoljenje za uporabo 5 kilogramov manj gnojil. Po Ademovih besedah obstajajo kmetje, ki niti tega 5 kil ne dosegajo.