Bruselj meni, da je treba zavrženo hrano v teh sektorjih sprva zmanjšati za 10 odstotkov, v maloprodaji, gostinstvu in gospodinjstvih pa za 30 odstotkov.
Nova obveznost je po mnenju odstopajočega ministra za kmetijstvo Pieta Ademe občutno manjša od 50 odstotkov (za maloprodajo in potrošnika), ki ga Nizozemska in druge države EU že uporabljajo kot cilj. Zato bodo države EU lahko poleg obveznosti EU ohranile tudi svoje trenutne lastne ureditve.
Poleg tega Nizozemska meni, da je treba cilj določiti tudi za primarni sektor, kot sta kmetijstvo in živinoreja. Evropska komisija tega trenutno še noče. Vendar pa sta na Ademin zagovor komisarka za hrano Stella Kyriakides in španski predsednik Luis Planas sporočila, da bo cilj za kmetijstvo in vrtnarstvo mogoče doseči čez nekaj let.
Komisija meni, da je zavržena hrana v kmetijstvu, kot so slabi pridelki, običajno neizogibna. Poleg tega za to še ni znanstveno določenih podatkov. Evropska komisija navaja, da je znano, da večina (70 %) zavržene hrane nastane pri predelavi, maloprodaji, gostinstvu in gospodinjstvih, zato je cilj za kmetijstvo manj pomemben.
Nizozemska prav tako meni, da mora kmetijstvo voditi lastno evidenco o izgubi hrane. „To zato, da se sektor zaščiti pred prenašanjem odgovornosti za zavrženo hrano na druge dele verige, skladno z uspešnim nizozemskim prostovoljnim spremljanjem,“ pravi Adema.
Eurostat navaja, da je v državah EU letno zavrženo približno 89 milijonov ton hrane (131 kilogramov na prebivalca). Na Nizozemskem se povprečno na prebivalca zavrže 34,3 kilograma užitne hrane, od tega približno pet kilogramov še nedotaknjene v lupini ali embalaži. Gospodinjstva skupaj zavržejo približno 10 odstotkov tedenskih nakupov, v povprečju hrane za 120 evrov na osebo na leto.