Doseči soglasje glede večletnega proračuna EU in sklada za okrevanje po koronavirusu najpozneje do julija bo "zelo težko", ob dejstvu razlik v mnenjih o obsegu in porazdelitvi sredstev, priznavajo uradniki in diplomati EU v Bruslju.
"Bilo bi zelo dobro imeti politični dogovor julija," je po torkovem zasedanju ministrov za finance in gospodarstvo priznal podpredsednik Komisije, Valdis Dombrovskis. Vendar pa je že znano, da nizozemski premier Mark Rutte, eden izmed štirih nasprotnikov večjih državnih prispevkov v proračune EU, 'ne mudi'.
Predsednik EU Charles Michel je že vzpostavil stik z voditelji EU, da bi pridobil njihova mnenja o kompromisnem predlogu Evropske komisije. Po prvem krogu je uradnik EU za EURACTIV dejal, da bo "zelo težko" doseči potrebno enotnost 27 voditeljev pred poletnimi počitnicami.
Skoraj vsi se strinjajo, da je nujno, saj se EU sooča z najglobjo recesijo v svoji zgodovini. Za ublažitev gospodarskih posledic pandemije je Evropska komisija predlagala brez primere sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Voditelji EU februarja tudi niso uspeli doseči dogovora o proračunu, saj razlik med severnimi, južnimi in vzhodnimi državami članicami ni bilo mogoče preseči. Posodobljeni MFK in sklad za okrevanje predvsem dvomita Nizozemska in Avstrija, pa tudi vzhodnoevropske države, kot je Madžarska.
Nemčija želi, da se "zelo hitro" najde kompromis glede sklada za okrevanje EU, da se pomaga državam, ki jih je prizadela koronakriza. Nekatere države EU so v hudih težavah in potrebujejo hitro pomoč, je sporočila Nemčija na srečanju ministrov za finance EU.
Nizozemska je skupaj s Švedsko, Dansko in Avstrijo menila, da sklad ne sme biti sestavljen iz nepovratnih sredstev, temveč iz posojil. Francija in Nemčija se s tem ne strinjata. Želita 500 milijard evrov pod določenimi pogoji podariti prizadetim državam. Nato je Evropska komisija predlagala nekakšen kompromis, po katerem bo denar zdaj delno nepovraten in delno posojilo.
Na tokratnem zasedanju ministrov EU Nizozemska nasprotuje predvsem obsegu sklada in večletnemu finančnemu okviru EU. Po besedah ministra Hoekstre (finance) predlogi vodijo do 'znatno višjih prispevkov' za Nizozemsko, ki se začnejo z zvišanjem za 1,5 milijarde v letu 2021 do 2,3 milijarde v letu 2027.
Nizozemska priznava, da je zaželeno sodelovanje z drugimi državami. Če vsaka država samostojno poskuša rešiti krizo, sledi "asimetrično okrevanje po simetričnem šoku izbruha COVID-19". Vlada je prav tako pozitivna glede povezave med podporo in izvajanjem reform ter investicij v digitalizacijo, raziskave in zeleno preobrazbo. Vendar ima Hoekstra "resne dvome" glede financiranja in velikosti sklada.