Predsednik EU Charles Michel napoveduje zahtevna pogajanja o načrtu za okrevanje po koroni in večletnem proračunu EU (MFK) za obdobje 2021-2027 na petkovi video-vrhni konferenci. Michel ne pričakuje breakthrougha, predvideva julijski nov EU vrh in pravi, da čaka voditelje še veliko dela.
Na mizi je predlog Evropske komisije za večletni proračun (MFK) v višini 1100 milijard evrov ter sklad za okrevanje po koroni v višini 750 milijard evrov, od tega 500 milijard kot nepovratna sredstva. Neto plačniki Nizozemska, Danska, Švedska in Avstrija so večkrat izrazili, da ne želijo porabiti več.
Te štiri države želijo, da prizadete južnoevropske države zaradi koronakrize za oživitev gospodarstva prejmejo predvsem poceni posojila in ne evropskih daril ali subvencij. Vprašanje je, ali mora vsaka zahteva prestati vse postopke EU za plačila in ali lahko EU birokracija in politiki vseeno pripnejo različne pogoje.
Predsednik EU Michel je prej ugotovil, da so stališča voditeljev na številnih točkah usklajena. Toda glede višine in vsebine večletnega proračuna, uvedbe novih evropskih davkov ter popustov, ki jih države kot Nizozemska še vedno prejemajo, pričakuje še veliko bojev.
Prej letos je nemška kanclerka Angela Merkel prišla do zaključka, da bo Nemčija morala prispevati več k EU, ne samo za okrevanje gospodarske škode zaradi korone, ampak tudi za ohranjanje in izboljšanje evropske gospodarske infrastrukture. Po tem so predvsem Avstrija in Nizozemska ostali močni nasprotniki nekontrolirane finančne pomoči južnoevropskim državam in zadolževanja EU kot celote.
Nizozemska koalicijska vlada zdaj pravi, da išče kompromis glede EU sklada za okrevanje. Premier Rutte zdaj poudarja, da gre za veliko več kot le vprašanje, ali mora sklad zagotavljati posojila ali darila. Četrtka držav, ki protestirajo, meni, da morajo južne države v zameno za podporo predvsem reformirati trg dela in pokojninske sisteme.
Če na vrhu EU ne bo rešitve, bo Evropska unija izšla iz krize oslabljena, je opozoril liberalni premier Mark Rutte. Po njegovih besedah igra še več dejstev. Če se gospodarske razlike v Evropi povečajo, ker se severne države hitreje izkopljejo iz krize kot južne, gre za tveganje za stabilnost znotraj Evropske unije, je dejal Rutte. Zato je po njegovem mnenju potrebno, da denar pride do prizadetih držav, s čimer podpira prejšnje pozive k pomoči tem državam.
Rutte se tudi zdaj strinja z drugimi voditelji EU, ki pravijo, da mora EU okrepiti svoj položaj, ne oslabiti. Dejstvo, da mednarodna politika postaja vse bolj nestabilna, igra pomembno vlogo. Rutte opozarja na vedno zapletenejši odnos med ZDA in Kitajsko ter na vlogo Rusije. V tej zapleteni igri Evropi preti, da postane lutka drugega reda.
Da bi se soočili s temi problemi, je po Ruttejevem mnenju potrebno najti srednjo pot. Čeprav se zdi, da gre predvsem za vprašanje posojil ali daril, to ni bistvo, pravi Rutte. "Jedro zadeve je, ali so države pripravljene uvesti reforme. To je ključna točka." Tako morajo biti v prihodnje bolje pripravljene na nove krize.