Novi predsednik Sveta EU, predsednik Charles Michel (43), se boji nove vrste hladne vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, katere žrtev bi lahko postala Evropa. Nekdanji belgijski premier meni, da Evropa na svetovni ravni ne sme sprejemati stranske vloge, ampak mora delovati kot samozavesten in polnopraven akter.
„Smo trg s 500 milijoni potrošnikov, imamo demokratične vrednote in interese, ki jih moramo zastopati. Potrebujemo jasno vizijo o tem, kaj želimo z Afriko, Kitajsko, ZDA, Združenim kraljestvom. EU mora na svetovnem prizorišču nastopati odločneje, ne agresivno, ampak asertivno. O tem želim prihodnje leto resno razpravo z voditelji vlad o evropski zunanji strategiji,” je Michel povedal v intervjuju za Volkskrant.
Michel bo ta konec tedna prevzel funkcijo predsednika EU od Poljaka Donalda Tuska. S tem je napredoval na položaj med 28 voditelji vlad in državami članicami, ki v EU običajno predvsem zagovarjajo in varujejo lastne nacionalne interese. Ker ima vsaka od teh držav različne poglede na velike mednarodne zadeve, kot je na primer enostranska trgovinska politika Združenih držav ali agresivna strategija odkupov Kitajske, EU ni vedno sposobna hitro in ustrezno reagirati na mednarodne dogodke.
43-letni liberal želi, da Evropa postane svetovni vodja zelene ekonomije in mednarodno jasno izraža svoj glas za zaščito svojih interesov. „EU ne more ostati zavezana pri najtežjih razpravah naše dobe.“ EU mora prav tako samozavestneje predstavljati svoje norme in vrednote na svetovnem odru, pravi Belgijec. EU ima veliko razlogov, da je samozavestna in asertivna.”
Michelova zagovornost se ujema s podobnimi izjavami nove predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen. Tudi ona je v preteklih tednih pogosto govorila o večji zunanji usmerjenosti, ki jo EU potrebuje.
Predsednik EU Michel je v intervjuju povedal tudi, da ni zadovoljen s predlogom premierja Marka Rutteja, da se novemu večletnemu proračunu Evropske unije določi zgornjo mejo pri največ 1,00 odstotka evropskega bruto nacionalnega dohodka. „Naša raven ambicij ne sme biti omejena na 1 odstotek in na to, ali bodo pri odvzemih EU sredstev popusti ali ne. Pomembno je tudi, za kaj porabimo denar: kmetijstvo, revne regije, raziskave, ukrepi proti podnebnim spremembam, digitalizacija družbe. To zahteva širšo razpravo kot le nekaj številk.”