Evropska komisija je odobrila nacionalne strateške kmetijske načrte petih držav EU in pričakuje, da bo do začetka septembra dosegla dogovor še s petimi drugimi državami. V teh NSP-jih države članice EU navajajo, kako želijo vsaka v svoji državi uresničevati skupno kmetijsko politiko.
„Zelo sem vesel, da lahko sporočim, da smo zaključili pogovore s Portugalsko, Poljsko, Španijo, Dansko in Francijo. Te države lahko že začnejo priprave za leto 2023,“ je dejal kmetijski komisar Janusz Wojciechowski.
Dodal je, da se bo kmalu pridružilo še pet drugih držav. Med njimi bodo po pričakovanjih Nizozemska, Nemčija in Irska. Znano je, da z Brusljem na Nizozemskem še ni dosežen dogovor o zmanjšanju nitrata in onesnaženja z dušikom. O tem še vedno potekajo pogovori tako na uradni kot politični ravni.
„Postopek odobritve traja približno šest tednov, tako da bi do začetka septembra morali imeti prve odločitve o odobritvi,“ je dodal kmetijski komisar. Wojciechowski je poudaril, da Bruselj „vse naredi, da pogovore zaključi čim prej“. Prejšnji teden je poljski komisar sporočil, da je o tem imel tudi stik s premierjem Markom Ruttejem in predsednikom LTO Sjaakom van der Takom.
Carla Boonstra, nizozemska kmetijska svetovalka pri Stalni predstavništvu (PV) pri EU, je povedala, da Nizozemska želi narediti spremembe „najkasneje v prvih tednih septembra“. To se lahko ujema s pričakovanim novim mnenjem EU-nitrata komiteja o nizozemski derogaciji za gnojila.
Boonstra, ki je nadomeščala ministra Staghouwerja, je izjavila, da bi bil neuspeh pogajanj „izjemno škodljiv“. Poudarila je, da Nizozemska ne zagovarja odložitev nove kmetijske politike „zaradi situacije v Ukrajini“ za eno leto, kot to še vedno predlagajo nekatere države EU.
Večina ministrov LNV je pozvala komisarja Wojciechowskega, naj novo kmetijsko politiko uvede čim prej, ne da bi pri tem navajali datum ali leto.
Wojciechowski je v odzivu opozoril na zgodovinski pomen sedaj uvedenih NSP-jev: EU sicer še vedno ima skupno kmetijsko politiko, vendar je njena izvedba v rokah vsake izmed 27 držav članic. Politika, sprejeta na ravni EU, sicer usmerja, ni pa zavezujoča; zavezujoči bodo v prihodnje nacionalni dogovori med kmeti in njihovimi vladami.