Evropski voditelji so na svojem 'finančnem' vrhu EU v Bruslju na peti dan pogajanj končno dosegli dogovor o izjemno velikem ekonomskem spodbujevalnem paketu in sedemletnem večletnem proračunu. Ta dogovor že imenujejo 'zgodovinski'.
Dosežen paket za okrevanje po koronakrizi v vrednosti 750 milijard evrov in sedemletni proračun EU v višini 1,074 bilijona evrov predstavljata prelomnico, saj so se države EU prvič odločile, da bodo skupaj na finančnih kapitalskih trgih zadolžile velik znesek. Skupni dolgovi za posamezne države so bili do zdaj v EU nepredstavljivi.
Pod vodstvom nizozemskega liberalnega premierja Marka Rutteja so se 'štiri varčne' države EU (Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska) dolgo časa upirale prevelikim nekontroliranim 'donacijam' iz covid-sklada.
Čeprav skupna vrednost sklada ostaja 750 milijard evrov, je razmerje med subvencijami in posojili na koncu uravnoteženo. V končnem predlogu je zdaj 360 milijard evrov posojil in 390 milijard evrov subvencij, kar večina še vedno označuje kot solidno rešitev.
Čeprav vsi podrobnosti dogovora še niso znane, je že jasno, da bodo zadnje finančne spremembe imele velik vpliv na glavne programe EU, od katerih nekateri predstavljajo temelj trenutnih prioritet Evropske komisije.
Edino orodje, namenjeno podpori zdravstvenemu sektorju, je bilo popolnoma izključeno, Horizon Europe, ki je bil namenjen spodbujanju inovacij, pa je bil precej okrnjen. Financiranje sosedskih politik in instrumenta za podporo solventnosti, sklada v višini 26 milijard evrov za podporo gospodarsko vzdržnim zasebnim podjetjem, sta prav tako ostala brez sredstev.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je dejala, da je žalostno, da je bil instrument za solventnost izločen, toda celoten sporazum je še vedno »velik korak na poti do okrevanja«. Poleg tega so štiri odporne države dosegle večji popust na njihov letni prispevek EU. Z vztrajanjem pri manjših subvencijah so varčne države po mnenju kritikov spodkopale svoj cilj, modernizacijo proračuna kot celote.
Preboj predstavlja dogovor, da lahko EU uvede 'lastne' davke in tako pridobiva 'lastne prihodke'. EU tako ni več popolnoma odvisna od dobre volje držav članic, da financirajo delo EU preko svojih letnih prispevkov.
Nemška kanclerka Angela Merkel – katere država predseduje rotirajočemu predsedstvu EU – je v prvi izjavi povedala: »Evropa je pokazala, da je sposobna ubrati nove poti v tako posebni situaciji, kot je ta. Postavili smo finančno bazo za EU za naslednjih sedem let.«
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je »to bil vrh, za katerega zaupam, da bo njegov učinek zgodovinski.« Dodal je, da je franco-nemško sodelovanje ključno za sklenitev dogovora. Španski premier Pedro Sánchez je povedal, da je »bila napisana ena najsvetlejših strani evropske zgodovine« in pohvalil dogovor kot »avtentični Marshallov načrt«.
a njihov nizozemski kolega Mark Rutte ni hotel potrditi, da gre za zgodovinski dogovor.