Avstrija je edina država EU, ki je doslej nasprotovala sporazumu zaradi škodljivih posledic za avstrijsko kmetijstvo in mesno predelovalno industrijo. Ta zavrnitev je bila sprejeta že pred štirimi leti. Kmetijske pomisleke Avstrije sicer deli okoli deset držav EU, vendar niso prerasle v uradno zavrnitev.
Dogovor z državami Mercosur - Brazilijo, Argentino, Urugvajem in Paragvajem - naj bi bil podpisan v drugi polovici leta pod španskim predsedstvom Svetu EU, kot je predvideno. Tako kot leta 2019 bi trgovinski sporazum lahko spodletel zaradi dokonitega veta Dunaja. Končna odločitev Avstrije je v rokah ministra za gospodarske zadeve Martina Kocherja, ne pa ministra za kmetijstvo Norberta Totschniga.
Velike države EU, kot sta Nemčija in Francija, poudarjajo, da ni realno ustaviti ali razveljaviti Mercosur. Sporazum je namreč že pred leti podrobno izpogajan, predvsem na področju uvoza in izvoza.
Več držav EU, kot je Španija, pa si želi 'dopolnilo' k sporazumu Mercosur glede okolju prijaznih kmetijskih metod in zaščite pragozdov. V tem primeru bi bil sporazum kasneje letos lahko ratificiran z 'dodanim prilogom', če Avstrija „popusti“.
Greenpeace in nemški Zeleni so se izrekli proti sporazumu zaradi škodljivih učinkov na okolje in podnebje. Trdijo, da bo uvoz poceni mesa iz Južne Amerike povzročil obsežno krčenje gozdov in večje emisije toplogrednih plinov. Vendar sta nemški kmetijski minister Cem Özdemir (Zeleni) in Evropska komisija v zadnjem času večkrat poudarila, da lahko trgovinski sporazum prispeva k trajnostnemu kmetijstvu in ohranitvi gozdov, predvsem v Južni Ameriki.