Trenutno belgijsko predsedstvo EU napoveduje, da bo najprej junija zaprosilo države EU za stališče in glasovanje. Ker je Evropski parlament (EP) takrat na volilnem dopustu, bodo končna pogajanja vsekakor prestavljena do jeseni.
Konec lanskega leta tudi prejšnje špansko predsedstvo EU ni uspelo uskladiti mnenj 27 držav EU glede tega predloga.
Največja zapleta predstavlja vprašanje, ali mora biti najlažja oblika genetske obdelave (tako imenovana Crispr-cas tehnologija škarij) dovoljena tudi v ekološkem kmetijstvu in ali mora biti taka obdelava vedno navedena na etiketi.
Prav tako še ni odločeno, ali lahko (kemijska) podjetja pridobijo patente za ngt-obdelano seme in sadike. Ni pa jasno tudi, ali bo Crispr-cas tehnologija dovoljena le za omejeno število kmetijskih pridelkov ali za vse.
Evropski parlament je februarja že izrazil mnenje, da bo potrebna nova označitev, ker politik EU meni, da naj bi bila ngt-obdelava izvzeta iz ekološkega kmetijstva. To stališče podpirajo (blokirajoča) manjšina držav EU, ne pa vsi.
Da novi predlog za pospešeno dovoljevanje novih gmo-tehnik verjetno ne bo sprejet, ni presenetljivo. Na začetku leta je bil predlog – pod pritiskom krščansko-demokratske EPP v Evropskem parlamentu – povezan s predlogom SUR za zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev v kmetijstvu.
Zadnji predlog pa je kasneje v preteklem letu pod pritiskom več držav EU in sredinsko desne večine v Evropskem parlamentu tako sproščen, da so začetni podporniki na koncu odstopili od podpore pesticidnemu načrtu. Tako je ta – zelo redko – izginil z evropskih dnevnih redov.
Podoben razvoj se zdaj obeta tudi ngt-predlogu, prav tako kot kritizirani Zakonu o obnovi narave, posodobitvi zakona o dobrem počutju živali, predlogu direktive EU proti onesnaževanju tal in še vedno pripravljanemu gozdarskemu zakonu.