Evropska unija poziva zaveznike v Libiji, naj nemudoma prenehajo z boji in dosledno spoštujejo embargo OZN na orožje. »V Libiji ni vojaške rešitve,« pravita visok predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell in ministri za zunanje zadeve Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije.
Napetosti v Libiji naraščajo, potem ko je vojaški poveljnik Khalifa Haftar, ki se bori proti mednarodno priznanemu tripolijskemu vrhu, v ponedeljek sporočil, da so njegove sile zavzele Sirto. Po lastnih navedbah so vladne milice v torek zapustile strateško pomembno obalno mesto, da bi se izognile nepotrebnemu krvavenju.
Turški načrti za vojaško pomoč libijski vladi le še povečujejo nestabilnost v državi. Obsodba Italije, Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve Josepa Borrella prihaja dan po tem, ko so prve turške enote zapustile Turčijo z namenom, da pridejo v Libijo.
Predsednik Erdogan je minuli četrtek dobil dovoljenje turškega parlamenta za pošiljanje enot v Libijo, vključno z vojaškimi strokovnjaki in inštruktorji. Erdogan želi pomagati zadržati libijsko prestolnico Tripoli iz rok poveljnika Haftarja.
Od aprila vodi Haftar, podprt z rusko plačaniško vojsko, ofenzivo proti libijski vladi, ki jo podpira OZN. Podobno težko oboroženi rusko govoreči »mojstri v zelenih uniformah« so se predhodno že pojavili v spopadih na vzhodu Ukrajine, v Črni gori in Pridnestrovlju. Libijski upokojeni general Haftar je zdaj zavzel večino Libije.
Boj je v ponedeljek prešel v novo fazo, potem ko je libijska nacionalna vojska (LNA) Haftarja v manj kot treh urah zavzela strateško severno pristaniško mesto Sirte. To je bilo deloma mogoče tudi zaradi prebeglih salafističnih čet, ki so se borile na strani vlade, a so se nato pridružile Haftarju in Rusom.
V sredo bo turški predsednik Erdogan obiskal svojega ruskega kolega Vladimirja Putina. Čeprav podpirata nasprotni strani v libijskem konfliktu, je mogoče, da bosta dosegla dogovor o Libiji. Obe državi igrata vse večjo vlogo v libijski državljanski vojni.
Če bosta Ankara in Moskva dosegli sporazum, obstaja možnost, da bosta Evropa in ZDA ostali ob strani pri pogajanjih, tako kot se je zgodilo pred tem v Siriji po dogovoru med Turčijo in Rusijo.
V petek se bo 28 ministrov za zunanje zadeve EU posvetovalo o nadaljnjih korakih. Pogovarjali se bodo tudi o razvoju situacije v Iranu, ki napoveduje umik iz jedrskega sporazuma.