Voditelji EU držav so v petek na svoji video vrhu vodili „konstruktivne" razprave o večletnem proračunu EU (1180 milijard) in skladu za okrevanje po koroni (750 milijard), vendar še niso dosegli soglasja.
Po štirih urah video posveta so državni in vladni voditelji dejali, da bodo na naslednjem vrhu, verjetno julija, premagali krizo in obljubili, da bodo dosegli dogovor, kljub velikim razlikam med državami članicami.
Kot je bilo pričakovano, po videokonferenci ni bilo zaključkov ali rezultatov. Razprava je služila kot priložnost, da izpostavijo svoje prioritete in izrazijo pomisleke glede paketa, kar je eufemično prikrilo še vedno obstoječe nasprotja. V teh nasprotjih so „varčne štiri" (Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska) v nasprotju z ostalimi državami EU.
Nizozemski premier Mark Rutte je po koncu dejal, da morajo denar iz korona sklada ne glede na vse priti tja, kjer ga resnično potrebujejo. Zato noče uporabiti trenutnega ključa razdelitve EU, ki temelji na tem, kakšna je bila situacija držav pred pandemijo, za izvajanje pomoči za korono. Ta trenutna delitev ne dodeli le velikih zneskov težko prizadetima Italiji in Španiji, temveč (na primer) tudi Poljski ali drugim državam, ki so bile mnogo manj prizadete.
„Pomembno je, da si pomagamo,“ je poudaril Rutte. Po njegovem mnenju je bistveno, da države, ki niso imele nobenih rezerv, ne zaostajajo še bolj in da unija ostane uravnotežena. Vendar od teh držav pričakuje tudi „solidarnost“, da si bodo v prihodnosti prizadevale skrbeti same zase, je dejal. Reformni ukrepi v pokojninskih sistemih in na trgu dela ter pobiranje davkov, „vse to je potrebno“, je opozoril premier in s tem ponovil svoje stališče.
Nizozemska vlada s svojim trdim pristopom podcenjuje „težave, ki prihajajo“, je dejal nekdanji predsednik De Nederlandsche Bank (DNB) Nout Wellink. Pričakuje, da bodo posledice krize „zelo velike“ in zato se mora vlada vpraśati: „v kolikšni meri ste pripravljeni biti solidarni?“ „Kajti to je trenutek resnice, ki nas čaka.“
Wellink je povedal, da po njegovem mnenju darila – velika ovira za Nizozemsko – niso problem. Zdi se, da ljudje ne razumejo, da lahko težave s dolgovi, ki nas čakajo, zahtevajo zelo velike žrtve, če želimo ostati v Evropi in Evropo ohraniti skupaj, je povedal. Po mnenju Wellinka Nizozemska „nič ni naučila leta 2012“, ko je grška dolžniška kriza razdelila Evropsko unijo.
Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke (ECB), je opozorila na tveganja na finančnih trgih, če ne bodo sprejeti paketi pomoči za gospodarsko okrevanje. Francija in Nemčija naj bi pritiskali, da bo vprašanje zaključeno naslednji mesec.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je voditeljem povedal, da je trenutni paket ambiciozen, a dejansko „ne zadošča za to, kar je potrebno." Opozoril je, da Evropski parlament, ki mora odobriti večletni proračun, ne bo sprejel manj kot predlaganega paketa.
„Trenutni predlog moramo razumeti kot začetno izhodišče," je dejal Sassoli, ki si želi izboljšav. Evropski parlament želi večji proračun, medtem ko nekatere države še vedno želijo varčevati. Sassoli se je strinjal z Ruttejem in ni naklonjen pomoči najtežje prizadetim državam članicam le v obliki posojil. To bi namreč povzročilo „neenake učinke na zadolženost držav članic in bi EU kot celoto le stalo več denarja."