Minister za kmetijstvo Henk Staghouwer je v EU prevzel vodilno vlogo pri razvoju nove okolju prijazne industrije umetnih gnojil, ki surovine pridobiva iz naravnega živinskega gnoja in jih predeluje za nadaljnjo uporabo. Veliko držav članic EU je na predlog pozitivno odgovorilo, Evropska komisija pa bo sedaj hitro preverila, kako to omogočiti.
Nizozemska zagovarja predelavo živinskega gnoja v naravna gnojila kot alternativo uporabi kemikalij ali razprševanju tekočega gnoja. Z industrijsko predelavo živalskih izločkov in bioloških odpadkov v granule ali prah nove vrste suhih, raztresljivih umetnih gnojil, je možno zmanjšati uporabo kemičnih gnojil.
Prav tako bi Evropska unija postala bolj »samooskrbna« in manj odvisna od uvoza dragih ruskih umetnih gnojil. proizvodnja kmetijskih pridelkov bi lahko ostala stabilna tudi, če bi bila umetna gnojila predraga ali nedosegljiva. Ta rešitev ne pomeni večje uporabe dušika na posameznem zemljišču.
Nizozemski minister je na srečanju Sveta za kmetijstvo opozoril, da lahko razvoj takšnega stranskega proizvoda ustvari nov donosni kmetijski poslovni model. Boljša lokalna uporaba živinskega gnoja ni le okolju prijazna, ampak tudi poveča gospodarske koristi za rejce in kmete, ki proizvajajo poljščine.
»Danes smo naredili ogromen korak. Leta smo že izvajali raziskave in pilotske projekte, sedaj pa se zdi, da bo to tudi uresničljivo. Vse države EU so se zavedle, da moramo biti pri umetnih gnojilih manj odvisni,« je po seji ministrov v Bruslju nizozemskim novinarjem povedal Staghouwer.
Po Staghouwerjevih besedah je ruska vojna v Ukrajini jasno pokazala, da je evropsko kmetijstvo močno odvisno od uvoza zemeljskega plina, kritičnih surovin in umetnih gnojil, zlasti iz Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Ker pa tuja umetna gnojila postajajo vse dražja, je zaradi stroškov vedno bolj smiselno vlagati v inovacije na lastni domači ravni. Nizozemski predlog se prav tako sklada s strategijo »od kmeta do krožnika« (manj kemikalij in umetnih gnojil), ki želi okrepiti trajnostni razvoj kmetijskega sektorja.
Investicije v takšne nove industrijske panoge so velike in imajo običajno obdobje povrnitve vlaganj deset let ali več. Da bi spodbudili sektor k vlaganjem, mora biti odstopanje od trenutnih pravil dovolj dolgo, da proizvajalci lahko povrnejo svoje naložbe, je zagovarjal Staghouwer.
Nizozemska je koncept nove industrije »naravnih umetnih gnojil« predstavila že konec lanskega leta na Svetu za kmetijstvo, z argumentom, da evropska pravila spodbujajo ponovno rabo pridobljenih surovin. Za to pa je potrebno odstopanje od Direktive o nitratih.
Pogosto je bilo v Bruseljskem Nitracijskem odboru o tem težko doseči dogovor, toda Nizozemska in vse več drugih držav članic EU zdaj menita, da so nastale »spremenjene okoliščine«. Staghouwer meni, da bi to morala Evropska komisija omogočiti v srednjeročnem obdobju (5–8 let).
Glede na nujnost in potrebo po kratkoročni rešitvi Nizozemska zato od EU zahteva dovoljenje za odstopanje od nekaterih pravil že sedaj, pri čemer pa naj nova gnojila iz pridobljenih hranil še vedno izpolnjujejo obstoječe evropske minimalne kriterije, t. i. kriterije ReNure v območjih občutljivih na nitrate.