Nova predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se bo v sredo odpravila v London na svoj prvi uradni sestanek z britanskim premierjem Borisom Johnsonom. Brez dvoma bo glavna tema njihovega dvostranskega srečanja: pogajanja o prihodnjem evropsko-britanskem trgovinskem odnosu.
Po bliskoviti volilni zmagi decembra vlada Johnson brez težav usmerja Veliko Britanijo k odhodu iz Evropske unije 31. januarja. Britanci bodo takrat zapustili EU, z močjo prehodnega obdobja do konca tega leta, v katerem se praktično nič ne spremeni. V teh 11 mesecih pa je treba doseči dogovor o (prihodnjem) odnosu med obema stranema, tudi na področju trgovine.
Strokovnjaki menijo, da je to zelo malo verjetno. EU običajno potrebuje več let, da sklene takšne dogovore. V tem obdobju, ki ga Johnson noče podaljšati, mora biti dosežen dogovor o prihodnjem (trgovinskem) odnosu. Von der Leyen je že v začetku decembra ocenila, da bo zelo zahtevno, da se v tem časovnem okviru doseže dogovor. Če ne bo uspelo, preti kaotični brexit.
Jedro problema je potrebna skrbna pogajalska procedura: države EU bodo za svojo novo trgovinsko pogodbo z Britanci izhajale iz svojih trenutnih trgovinskih dogovorov. 27 preostalih držav EU zaradi britanskega odhoda ne želi biti na slabšem. Britanci pa hočejo zapustiti te obstoječe pogodbe EU, in več kot bodo Britanci želeli odstopanj, več bo treba razpravljati.
Poleg tega so se v EU (tako uradniki kot politiki) v zadnjih desetletjih prav močno izurili pri usklajevanju in spravljanju različnih mnenj med državami EU, medtem ko se zdaj pri britanskih pogajanjih pravzaprav odloča, koliko so Britanci lahko odstopajoči.
Trenutno se zdi, da bi lahko nova EU-Velikobritanska pogodba o ribarstvu postala velika ovira. Britanski ribiči želijo za vsako ceno iz svoje ribiške vode odstraniti tuje ladje (= konkurenco), medtem ko nizozemska, nemška in danska ribiška flota brez teh plovil ne more.
Johnson vztraja, da mora biti dogovor sklenjen pred koncem leta 2020. Če ne bo uspelo, preti še vedno kaotični brexit. Pogajanja ne bodo lahka. Več voditeljev držav EU je že postavilo rdeče črte. "Če želiš z blagom dostop do našega notranjega trga, moraš spoštovati naše standarde in pravila," je dejal krščanski demokrat Manfred Weber, predsednik največje skupine v Evropskem parlamentu.