Najvišje sodišče Evropske unije je ugotovilo, da morata Velika Britanija in Nizozemska plačati milijone evrov carinskih dajatev EU, ki jih njihova čezmorska ozemlja neupravičeno niso zbrala.
Evropsko sodišče v Luxembourgu je presodilo, da je Velika Britanija odgovorna Evropski uniji za dejanja in opustitve davčnih organov Anguille. Sodišče je podobno odločilo tudi v primeru Nizozemske, ki je vključeval Arubo in Curaçao.
V obeh primerih so ta čezmorska območja neupravičeno trdila, da so bile blago, izvoženo v EU, oproščene izvoznih dajatev. EU omogoča prost pretok blaga med državami članicami le, če izvirajo iz iste države.
Med letoma 1999 in 2000 je Anguilla uvozila aluminij ter ga nato brez dajatev prodala naprej v Italijo. Curaçao je neupravičeno trdil, da je med letoma 1997 in 2000 proizvajal mlečni prašek in riž, ki ju je prodajal tako Nizozemski kot Nemčiji. Aruba je enako počela med letoma 2002 in 2003 z zdrobom in moko. Te prakse je odkrila protifraudska enota Evropske komisije.
Leta 2010 je Evropska komisija Londonu in Hagu zahtevala, naj kljub temu poravnata izgubljene davčne prihodke. Bruselj je obema državam naložil odgovornost za finančno izgubo EU. Tako Združeno kraljestvo kot Nizozemska sta zavrnila plačilo, Komisija pa je leta 2017 oba primera predložila Evropskemu sodišču.
Nizozemska in Velika Britanija sta trdili, da sta Anguilla, Aruba in Curaçao napačno izvažali blago ter da bi te nekdanje kolonije morale same odgovarjati. Aruba in Curaçao sta samostojni državi znotraj Kraljevine Nizozemske in imata lastno ustavo ter odgovornosti za izdajo lastnih izvoznih potrdil, je zatrjevala Nizozemska. Združeno kraljestvo pa je imelo podobno stališče glede Anguille.
Sodišče v Luxembourgu s tem ni soglašalo. Sodniki EU so povedali, da sta Nizozemska in Velika Britanija dolžni sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja Pogodb in dejanj Unije. Sedaj sta obe državi dolžni povrniti izgubo. EU je za Nizozemsko navedla, da je izgubila več kot 20 milijonov dolarjev od Curaçaóa in 332.000 dolarjev od Arube. Evropska komisija ni navedla konkretnega zneska v primeru Anguille.
Odločba v obeh zadevah je dokončna in zoper njo ni mogoče vložiti pritožbe.